Ministrica Katič: Razmere v slovenskih zaporih kljub prezasedenosti ostajajo varne

Andreja Katič [Foto: Anže Malovrh/STA]

Prezasedenost in pomanjkanje kadra

Slovenski zapori se že dlje časa soočajo z velikimi težavami, saj so zmogljivosti močno presežene, obenem pa je v pravosodnem sistemu še vedno premalo zaposlenih pravosodnih policistov. Kljub tem težavam je ministrica za pravosodje Andreja Katič poudarila, da razmere ostajajo varne, predvsem zaradi maksimalne angažiranosti zaposlenih, ki vsakodnevno rešujejo številne izzive.

Na današnjem obisku Prevzgojnega doma v Radečah je Katič pojasnila, da so slovenski zapori trenutno zasedeni 30 odstotkov nad razpoložljivimi zmogljivostmi. Kot je izpostavila, to predstavlja velike izzive pri ohranjanju reda in varnosti, hkrati pa ogroža uspešnost resocializacije zaprtih oseb, kar je osnovna naloga zaporov.

Razmere so po besedah ministrice še posebej kritične v Ljubljani, kjer število zapornikov in pripornikov presega zmogljivosti za kar dvakrat. Katič je v tem kontekstu izpostavila pričakovanja glede odprtja novega zapora v Dobrunjah, ki bo pomembno prispeval k razreševanju prostorske stiske.

“S tem bo na voljo veliko več prostora kot trenutno na Povšetovi, kar bo vsem, ki delujejo v zaporskem sistemu, olajšalo delo in bivanje,” je dejala Katičeva, ob tem pa spomnila na nedavno sprejeto novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

Spremembe kazenske zakonodaje in varnostne razmere

Ministrica je opozorila, da novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij predstavlja le enega izmed ukrepov za razreševanje težav v zaporskem sistemu. Ob tem se je dotaknila tudi širših varnostnih razmer v državi in poudarila, da je treba kriminal preganjati enako odločno povsod, tako v Ljubljani kot tudi v drugih delih Slovenije, kot je na primer Kočevje.

Kljub opozorilom, da v zaporih vladajo nevarne razmere zaradi drog, konfliktov in pretepov med zaporniki ter pomanjkanja pravosodnih policistov, ostaja ministrica optimistična. Po njenih besedah je v pripravi še več zakonodajnih sprememb, ki bodo prispevale k izboljšanju trenutnih razmer.

Kot eno izmed rešitev za zmanjšanje prezasedenosti zaporov Katičeva omenja premislek o spremembi 308. člena kazenskega zakonika, ki predpisuje sankcije za nezakonito prehajanje meje. Število tovrstnih primerov se je v zadnjih letih močno povečalo, kar obremenjuje tako sodišča kot zapore. Ministrica si prizadeva za čim širše politično soglasje glede teh sprememb.

“Poskušala bom dobiti čim širše soglasje tudi v političnem prostoru. Ne govorim o tem, da storilci ne bodo kaznovani, je pa res, da je trenutna zaporska problematika takšna, da so porušila nekatera razmerja med različnimi kaznivimi dejanji,” je poudarila.

Najem zasebnih varnostnih služb kot skrajna možnost

Glede morebitnega najema zunanjih varnostnih služb ali celo zasebnih zaporov, kar se v tujini ni izkazalo kot dobra praksa, Katičeva upa, da do takšnih rešitev v Sloveniji ne bo prišlo. Kot je pojasnila, so v preteklosti tovrstni modeli večinoma prinesli več težav kot koristi, zato bi bilo bolje najti druge rešitve.

Pravosodna ministrica se je dotaknila tudi nedavne vladne zavrnitve predloga poslanske skupine NSi o spremembah kazenskega zakonika, ki bi vplivale na mladostniški kriminal. Katičeva je izpostavila, da je že nekdanja država leta 1959 kazensko zakonodajo spremenila v smeri, da se mlajših mladoletnikov ne zapira.

“Na tem področju imamo možnost za precejšnje izboljšave, zato tudi načrtujemo nov zakon, ki bo urejal to problematiko,” je napovedala in dodala, da bo predlog zakona predložen v nadaljnji postopek do konca leta.

Spremembe pri izvrševanju kazenskih sankcij

Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen je ob sprejemu novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pojasnil, da ta prinaša možnost razglasitve zaostrenih varnostnih razmer v zaporih. Med drugimi ukrepi zakon omogoča tudi institut prekinitve ali odloga kazni zaradi prezasedenosti zaporov.

Poleg tega bodo lahko začasno aktivirali zaposlene v državni upravi, ki so nekoč že bili pravosodni policisti, kar bo pripomoglo k zapolnitvi kadrovskih vrzeli. Med drugimi pomembnimi ukrepi je tudi podaljšanje možnosti predčasnega odpusta iz zapora, kjer se je čas, ko je to mogoče, podaljšal iz treh na šest mesecev pred iztekom kazni po prestani dveh tretjinah.

Majcen je zagotovil, da bo pri predčasnem odpustu iz zapora vsak primer temeljito pretehtan, da bi preprečili izpustitev oseb, ki bi lahko ponovile kaznivo dejanje. Simulacija je pokazala, da je v Sloveniji le 99 zapornikov, ki izpolnjujejo pogoje za predčasni odpust, vendar to ne pomeni, da bodo vsi avtomatsko izpuščeni.

[Vir: STA]; Portal24; Foto: