Ministrica za kulturo Asta Vrečko je bila 30. oktobra slavnostna govornica na državni proslavi ob dnevu reformacije. V nagovoru je izpostavila, da je reformacija v slovenskem prostoru pomenila več kot le versko prenovo.
„Reformacija je v naših krajih prebujala ljudstvo, posejala seme zavesti o družbenih neenakostih in moči besede ter izobraževanja,“ je dejala ministrica. Spomnila je, da reformatorji niso pričakovali le sprememb v cerkvi, ampak tudi takšno delovanje institucij, „kot ga danes razumemo pri pravni in socialni državi“, je poudarila.
Po njenih besedah so reformatorji zahtevali transparentnost, dostop do preverljivih informacij in svobodo odločanja posameznika o sebi. „Vse to so vrednote, ki so danes temelji pravne države,“ je povedala. Dodala je, da javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo, kultura, infrastruktura in socialno varstvo, omogočajo dejansko svobodo posameznika, ko so zagotovljene „transparentno in pošteno“.
Ministrica je opozorila, da svoboda ne pomeni le odsotnosti vojne. „Mir je temeljna pravica posameznika,“ je dejala in dodala, da si je zanj treba prizadevati vsak dan. „Noben glas, noben poziv k miru ni zaman,“ je poudarila. Mir je po njenih besedah tudi „družbeno sodelovanje, sobivanje, soglasje in konsenz, da bomo živeli skupaj in solidarno“.
V govoru je izpostavila tudi pomen svobode izražanja. „Živeti svobodno pomeni, da lahko kritično misel izrazimo, ne da bi se ob tem bali za svoje življenje ali osnovne dobrine,“ je dejala. Ob tem je opozorila na dostojno delo in pravično plačilo kot del človekovega dostojanstva.
Braniti slovenski jezik
Del govora je ministrica namenila jeziku. „Težko je verjeti, a še pred nekaj desetletji so hoteli slovenski jezik izbrisati,“ je spomnila. Opozorila je, da se tudi danes pojavljajo ideje, da bi bila slovenska beseda manj zaželena med rojaki zunaj meja. „Zato je prav, da se jim vedno znova postavimo v bran,“ je poudarila in dodala: „Takšne ideje je treba postaviti tja, kamor sodijo. Na smetišče zgodovine.“
Po njenih besedah je slovenski kulturni in jezikovni prostor danes široko dostopen. „Kakšno bogastvo je živeti v državi, v kateri imamo samo klik stran oddaljene vse slovarje,“ je dejala in omenila jezikovni portal Fran. „Reformatorji bi bili na to ponosni,“ je dodala.
Ocenila je, da ima Slovenija eno najboljših mrež javnih knjižnic na svetu. Knjige so na voljo v tiskani, zvočni in elektronski obliki, bibliobusi pa jih prinašajo tudi v oddaljene kraje in v zamejstvo. „Knjige so okno v znanje,“ je dejala ministrica. Poudarila je, da kultura in umetnost „ne pripadata samo izbranim“, ampak morata biti dostopni vsem, ne glede na jezik, kraj ali socialni položaj.
Odgovornost za besedo in javni prostor
Vrečko je opozorila na razmere v javnem govoru. „Z jezikom moramo ravnati previdno. Kajti besede lahko bolijo. Lahko zarežejo močneje od noža,“ je dejala. Po njenih besedah se v času družbenih omrežij prehitro širi sovražen ali zaničevalen govor. „Ampak jezik je tudi odraz strpnosti. Odraz spoštovanja,“ je dodala.
Ob tem je spomnila na enakopravnost v javnem prostoru. „Upoštevati moramo enakopravnost naše udeležbe v javnem prostoru, ne glede na spol, ekonomski status, barvo kože, spolno usmerjenost, veroizpoved ali etnično pripadnost,“ je povedala. To je po njenih besedah temelj demokracije. „Vsak od nas jo sooblikuje,“ je dejala ministrica.
Zavzela se je tudi za spoštljiv dialog v politiki. „Nočemo parlamenta, v katerem se med seboj od ljudstva izvoljeni predstavniki zmerjajo ali ponižujejo,“ je opozorila. Pozvala je k nenasilni komunikaciji in odgovornemu širjenju informacij. „Vsakdo ima možnost, da se izraža spoštljivo. Prav vsakdo od nas ima priložnost – in odgovornost – preveriti informacije, preden jih razširja in se odreči širjenju laži,“ je dejala.
Kultura kot vez z Evropo in kot skupno dobro
Ministrica je spomnila na iztekajoči se projekt Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. „Projekt EPK … pušča odtis kulture, ki je povezala mesto navznoter in povezala dve mesti med seboj,“ je poudarila. Kultura je po njenih besedah tista, „ki lahko za isto mizo posede tiste, kar se sicer ne bi znašlo niti v istem prostoru“. „Kultura je katalizator,“ je dejala. „Ne nujno strinjanje. Ampak dialog. To je demokracija.“
Ob tem je opozorila, da mora Evropa slišati tudi „glasove manjšin“ in jezike z malo govorci. „Raznolikost nas bogati in ne siromaši,“ je dejala ministrica.
V sklepnem delu govora je Asta Vrečko poudarila, da dediščina reformacije vključuje tudi poziv k solidarnosti in skrbi za skupno dobro. „Naloga nas, ki smo dediči idej reformacije, je, da pozivamo k solidarnosti,“ je dejala. Po njenih besedah mora imeti vsakdo dostop do pitne vode, plodne zemlje in neokrnjene narave.
Opozorila je tudi na podnebne in okoljske izzive. „Brez odgovornosti do okolja, ne bo več prostora ne za nas, ne za našo kulturo,“ je povedala. Zato je po njenih besedah treba ustaviti „neobrzdano izkoriščanje naravnih virov“ ter zaščititi naravo za prihodnje generacije.
V nagovoru je znova poudarila skupnostni značaj kulture: „Kultura je kultura nas vseh.“ Ministrica je državljane pozvala k sočutju, spoštovanju in empatiji do drugačnih: „Da znamo videti sočloveka. Imeti in izkazati empatijo do drugega. Do drugačnega.“
Foto: Nebojša Tejić/STA
