Med večjimi proračunskimi izdatki v prvi polovici leta so bile obveznosti do sklada socialnega zavarovanja, kamor je proračun prispeval 1,2 milijarde evrov. Največji delež tega zneska – 937 milijonov evrov – je bil namenjen pokojninski blagajni, kar je 8,4 odstotka več kot v lanskem prvem polletju. Razlog za povečanje je rast števila upokojencev in uskladitev pokojnin.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih milijardo evrov, kar je približno enako kot v istem obdobju lani. Odhodki za investicije so znašali 526 milijonov evrov, kar je 4,3 odstotka več kot lani. Sredstva so bila usmerjena predvsem v modernizacijo Slovenske vojske ter v cestno in železniško infrastrukturo.
»Sredstva vlagamo v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi,« so navedli na ministrstvu.
Za subvencije je bilo porabljenih 325 milijonov evrov, kar pomeni 65,5 milijona evrov manj kot lani. Zmanjšanje je posledica nižje potrebe po ukrepih za omilitev draginje, medtem ko je bilo letos več sredstev namenjenih za neposredna plačila v kmetijstvu.
Pomemben del proračunskih sredstev je bil usmerjen tudi v Sklad za obnovo po poplavah, v katerega je bilo prenesenih 106 milijonov evrov iz naslova davka na bilančno vsoto bank ter 115 milijonov evrov iz naslova razlike v stopnji davka od dohodka pravnih oseb.
Rast davčnih prihodkov, a padec prilivov od davka na dobiček
Davčni prihodki ostajajo najpomembnejši vir prihodkov državnega proračuna. V prvem polletju so znašali 6,3 milijarde evrov, kar je 3,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Največji prispevek k rasti prihaja od davka na dodano vrednost (DDV), ki je znašal 2,6 milijarde evrov, kar pomeni 3,2-odstotno rast. Z dohodnino je bilo zbranih 1,2 milijarde evrov, kar je 5,6 odstotka več kot lani. Akontacija dohodkov od zaposlitve je bila višja za 6,2 odstotka, k čemur prispevata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač.
»Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih šestih mesecih so občine prejele za 35 milijonov evrov oziroma 4,6 odstotka več sredstev kot lani,« so zapisali na ministrstvu.
Pri trošarinah je bil zabeležen rahel padec – skupaj so znašale 779 milijonov evrov, kar je 0,7 milijona evrov manj kot lani. Padec je posledica nižjih prilivov iz trošarin na energente, medtem ko so bile trošarine na tobak in alkohol višje.
Poseben izziv predstavlja padec prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb, kjer je bilo zbranih 859 milijonov evrov, kar predstavlja 15,2-odstotni upad. Po pojasnilu ministrstva je razlog nižji poračun za leto 2024 v primerjavi z lanskim za leto 2023.
»Zbrali smo 859 milijonov evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 15,2 odstotka manj kot lani. Upad prihodkov je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi z lanskim za leto 2023,« so pojasnili.
Kljub padcu določenih prihodkov in nadaljevanju investicijskih izdatkov ministrstvo ugotavlja, da so gibanja državnega proračuna v prvem polletju skladna z načrti. Doseženi deleži realizacije prihodkov in odhodkov (blizu 47 odstotkov) odražajo uravnoteženo proračunsko izvajanje glede na letni načrt.
Foto: Pixabay/Fotoblend
