Ministrstvo za kmetijstvo pod Matejo Čalušić: Razsulo, korupcija in politično kadrovanje?
Na nedavnem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, največjem kmetijskem dogodku v državi, so bili pogovori med udeleženci močno zaznamovani z dogajanjem na kmetijskem ministrstvu pod vodstvom Mateje Čalušić. Po poročanju Dnevnika se ministrstvo sooča z resno kadrovsko krizo, ki jo zaznamujejo številčnost, nestrokovnost in neodzivnost članov kabineta ministrice.
V začetku aprila je bilo v kabinetu ministrice Mateje Čalušić zaposlenih enajst ljudi, med katerimi so bili štirje zaposleni na zaupanje. A po nedavnih podatkih se je ta številka povečala na dvajset zaposlenih, brez ministrice in državnih sekretarjev. Zaskrbljujoče je, da so številni novi zaposleni prišli iz drugih služb znotraj ministrstva ali pa so povezani s stranko Gibanje Svoboda.
Med zaposlenimi na zaupanje sta bila konec aprila še dva prepoznavna člana – Brane Golubović in Rožle Rostohar, oba člana Gibanja Svoboda. Golubović, ki se mu očita pomanjkanje izkušenj s kmetijstvom, je bil zaradi svoje politične vloge označen za “politkomisarja”. Podobno se očitki pojavljajo tudi za druge člane kabineta, kar dviguje vprašanja o strokovnosti in kvalifikacijah zaposlenih.
Ministrstvo zavrača odgovore na konkretna vprašanja
Ministrstvo se je ob vprašanju o konkretnih zadolžitvah članov kabineta izognilo odgovoru. Iz dostopnih podatkov je znano, da nekateri člani kabineta nimajo specifičnih izkušenj s kmetijstvom, kar vzbuja dodatne dvome o usposobljenosti za vodenje zahtevnih področij.
Pia Porenta, zaposlena kot svetovalka za odnose z javnostmi, je bivša novinarka Nova24TV, ki je po poročanju Dnevnika v kabinetu zaradi znanstva z ministrico Čalušić. Podobno naj bi svojo službo na ministrstvu dobila tudi enologinja Nika Gregorič. Tovrstne zaposlitve, ki temeljijo na osebnih poznanstvih in političnih povezavah, dodatno poglabljajo kadrovske težave na ministrstvu.
V zadnjih mesecih je prišlo tudi do sprememb v organizacijski strukturi ministrstva. Samostojne službe za razvoj, akreditacijo in nadzor so bile ukinjene ali preoblikovane, kar je privedlo do degradacije številnih strokovnjakov. Dnevnik poroča, da so dolgoletne zaposlene, kot je Luka Kočevar, premestili na manj pomembna mesta, medtem ko so kadri brez izkušenj prevzeli vodilne položaje.
Še posebej zaskrbljujoč je primer kmetijskega inšpektorata, ki ga Dnevnik opisuje kot nekakšen “kazenski bataljon”. Na to mesto so premestili izkušene kadre, kot sta Luka Kočevar in Katarina Hočevar, ki sta bila v preteklosti odgovorna za pomembne naloge na ministrstvu. Zdi se, da so te premestitve povezane z notranjimi političnimi boji in željo po nadzoru nad delovanjem ministrstva.
Strokovna degradacija ministrstva
Razmere na ministrstvu so povzročile tudi val ogorčenja med tistimi, ki sodelujejo z njim. Po poročanju Dnevnika mnogi opozarjajo, da na ministrstvu ni več kompetentnih sogovornikov. Med najostrejšimi kritiki je agrarni ekonomist Emil Erjavec, ki je v nedavnem intervjuju opozoril na splošno degradacijo strokovnega znanja na ministrstvu.
Erjavec je primerjal razmere na ministrstvu z balkanskimi državami, kjer politiki brez ustreznih kvalifikacij zasedajo ključne položaje. Opozoril je, da se enake prakse zdaj dogajajo tudi v Sloveniji, kar je pripeljalo do situacije, kjer ni več strokovnih sogovornikov, ki bi lahko učinkovito upravljali s področjem kmetijstva.
Kaj pomeni kadrovski razpad za prihodnost kmetijstva?
Glede na poročanje Dnevnika se zdi, da so trenutne kadrovske spremembe na kmetijskem ministrstvu bolj rezultat političnih interesov kot strokovnih potreb. To vzbuja resne skrbi glede prihodnosti kmetijske politike v Sloveniji, saj ministrstvo igra ključno vlogo pri oblikovanju ukrepov, ki vplivajo na celotno panogo.
Kadrovski razpad, kot ga opisuje Dnevnik, bi lahko dolgoročno oslabil sposobnost ministrstva za sprejemanje učinkovitih odločitev. Strokovnjaki opozarjajo, da brez usposobljenih kadrov in jasne vizije ne moremo pričakovati napredka na področju kmetijstva.
Po poročanju Dnevnika se ministrstvo za kmetijstvo pod vodstvom Mateje Čalušić sooča z resnimi kadrovskimi in strokovnimi izzivi. Povečanje števila zaposlenih, pomanjkanje strokovnosti in notranji politični boji so privedli do degradacije institucije, ki je ključnega pomena za razvoj kmetijstva v državi.
V luči teh razmer se postavlja vprašanje, ali bo ministrstvo pod sedanjo vodstveno ekipo lahko izpolnilo svoje naloge in učinkovito vodilo kmetijsko politiko v prihodnje. Kritike, kot jih izražajo strokovnjaki in poroča Dnevnik, opozarjajo na nujnost sprememb, če želimo preprečiti nadaljnje poslabšanje razmer na področju kmetijstva.
[Vir: Dnevnik]; Portal24; Foto: MKGP RS X
