Ministrstvo za pravosodje se je odzvalo na kritike Sodnega sveta glede predlaganih sprememb sodniške zakonodaje in poudarilo, da so bili zakoni pripravljeni po večletnih strokovnih usklajevanjih. Kot so navedli, so bile razprave vodene v sodelovanju s predstavniki sodstva in Sodnega sveta z namenom doseči največjo možno stopnjo soglasja glede rešitev, ki naj bi zagotovile učinkovitejše delovanje sodnega sistema.
Odbor za pravosodje državnega zbora je predloge obravnaval že pretekli teden, med sejo pa je bilo vloženih več dopolnil, kar je sprožilo burne odzive znotraj sodniških vrst. Člani Sodnega sveta so na torkovi novinarski konferenci izrazili zaskrbljenost, da nova dopolnila pomenijo neposreden poseg zakonodajne oblasti v njihovo delo, navaja MMC RTV SLO.
Opozorili so, da bi takšen pristop lahko ogrozil ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost Sodnega sveta, pristojnega za kadrovske zadeve v sodstvu. Kot so dodali, bi v primeru, da sporna dopolnila ostanejo v zakonih tudi po potrditvi v državnem zboru, razmislili o vložitvi pobude za ustavno presojo.
Ministrstvo je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnilo, da je vlada 15. maja potrdila tri ključne predloge – zakon o sodiščih, zakon o sodnikih in novelo zakona o Sodnem svetu. Namen sprememb je po njihovih besedah zagotoviti enako dostopnost do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po vsej državi ter hkrati odpraviti ugotovljene neskladnosti v disciplinskih postopkih.
Novela zakona o Sodnem svetu naj bi povečala preglednost njegovega delovanja in okrepila videz nepristranskosti pri imenovanjih sodnikov ter odločanju o napredovanjih. Na ministrstvu so poudarili, da so nekatere določbe povezane tudi z drugima dvema zakonoma, zato so bili predlogi vsebinsko usklajeni. Spomnili so še, da se zakoni sprejemajo po rednem postopku, ki vključuje tri obravnave – predstavitev, razpravo in končno glasovanje.
Kot poroča MMC RTV SLO, na ministrstvu vztrajajo, da Sodni svet ostaja samostojen organ, odgovoren za zagotavljanje neodvisnosti sodstva in kakovosti dela sodišč. Če bo ocenil, da zakon posega v ustavni položaj sodstva, ima možnost sam sprožiti postopek presoje ustavnosti.
Foto: Danijel Kovačič Grmek/ UKOM
