Mizofonija in življenje: Izzivi in prilagoditve

ByAlenka Mirnik

17. marca, 2024 ,
Foto: Freepik

Mizofonija in življenje: Izzivi in prilagoditve

Vsakdan je prepleten z zvoki: šelestenje listov, brnenje hladilnika, škripanje vrat. Za večino so ti zvoki del ozadja našega življenja, komaj opazni. Obstaja pa skupina ljudi, za katere so lahko ti vsakdanji zvoki prava muka. To stanje imenujemo mizofonija, beseda, ki izhaja iz grščine in dobesedno pomeni “sovraštvo zvoka”.

Mizofonija je motnja, pri kateri določeni zvoki sprožijo izjemno močno negativno čustveno ali fiziološko reakcijo. Gre za več kot le občasno nadležnost ali nejevoljo; reakcije so intenzivne, pogosto opisane kot bes, panika ali potreba po begu. Mizofonija se razlikuje od drugih zvočnih občutljivosti, kot sta hiperakuzija (povečana občutljivost na vse zvoke) ali fonofobija (strah pred zvoki), saj se specifično nanaša na negativne reakcije na določene vsakdanje zvoke – pogosto tiste, ki jih povzročajo druge osebe, kot so žvečenje, dihanje ali tipkanje.

Simptomi mizofonije

Simptomi mizofonije se lahko razlikujejo med posamezniki, a pogosto vključujejo:

  • Intenzivna jeza, razdražljivost ali bes, ki se pojavi ob slišanju sprožilnega zvoka.
  • Občutek tesnobe, panike ali potrebe po begu.
  • Fiziološke reakcije, kot so povišan srčni utrip, znojenje ali tresenje.

Ti simptomi se lahko pojavijo tudi v anticipaciji sprožilnega zvoka, kar pomeni, da že sama misel na možnost srečanja z določenim zvokom povzroči stres.

Vzroki mizofonije še niso popolnoma razumljeni. Raziskave nakazujejo, da bi lahko bili povezani z načinom, kako možgani procesirajo zvoke in čustvene reakcije nanje. Nekatere študije kažejo na možno povezavo z nevrološkimi potmi, ki so odgovorne za čustveno regulacijo in občutek notranjega miru.

Mizofonija lahko močno vpliva na osebno in poklicno življenje posameznikov. Socialne situacije, kot so obroki z družino ali sestanki v službi, se lahko zdijo nevzdržne. Nekateri se morda začnejo izogibati družbenim interakcijam, kar vodi v osamitev in lahko vpliva na medosebne odnose.

Strategije obvladovanja

Strategije obvladovanja mizofonije se osredotočajo na zmanjševanje reakcije na sprožilne zvoke ali spremembo načina odzivanja nanje. Terapije, kot so kognitivno-vedenjska terapija, terapije sproščanja in tehnike pozornosti, so se izkazale za koristne. Nekateri posamezniki lahko najdejo olajšanje tudi v uporabi slušalk z belim šumom ali v izogibanju situacijam, kjer so sprožilni zvoki pogosti.

Mizofonija je kompleksna in pogosto napačno razumljena motnja, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Pomembno je, da se o njej govori in izobražuje, da bi tako ljudem z mizofonijo kot tistim okoli njih omogočili boljše razumevanje in sobivanje. Z raziskavami in ozaveščanjem lahko upamo na boljšo prihodnost za vse, ki se soočajo s to izzivno motnjo.

Portal24; Foto: Freepik