Mladi za podnebno pravičnost proti Magnificovemu koncertu v Tivoliju

Magnifico [Foto: Zajem zaslona]

Mladi za podnebno pravičnost proti Magnificovemu koncertu v Tivoliju

Stotrideset krajinskih arhitektov, biologov, urbanistov, glasbenikov, umetnikov ter uporabnikov parka Tivoli je danes Magnificu poslalo javno pismo, v katerem izražajo nestrinjanje z organizacijo velikega koncerta ob 30. obletnici njegove glasbene kariere, načrtovanega za 31. avgust v parku Tivoli.

Podpisniki v pismu opozarjajo, da bo večtisočglava množica skupaj z infrastrukturo za koncert poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela naravne prvine območja. Park Tivoli opisujejo kot edinstven javni prostor, zaščiten kot kulturna in naravna dediščina, ki ga številni Ljubljančani in obiskovalci uporabljajo za rekreacijo in umik od mestnega vrveža. Poleg tega je Tivoli življenjski prostor mnogih, tudi ogroženih vrst.

Predlagajo spremembo lokacije koncerta in poudarjajo, da Ljubljana ponuja dovolj primernih prireditvenih prostorov, kjer bi Magnifico lahko nastopil brez škode za naravo. Podpirajo odločitev Zavoda za varstvo narave, ki je zavrnil izdajo soglasja za koncert zaradi škodljivih vplivov na naravne vrednote parka. Zavod bo po pritožbi organizatorja koncerta Dom svobode, zaradi proceduralnih napak, ponovno odločal.

Podpisniki pozivajo k interdisciplinarni strokovni debati o upravljanju množičnih dogodkov v Tivoliju, saj postajajo ti vedno pogostejši.

Mladi za podnebno pravičnost nasprotujejo Magnificovemu koncertu v parku Tivoli

Mladi za podnebno pravičnost so v pismu izrazili nestrinjanje z Magnificovo organizacijo velikega koncerta ob 30. obletnici njegovega glasbenega ustvarjanja. Predlagajo, naj koncert poteka na drugem prizorišču, kjer ne bi imel negativnih vplivov na okolje, navaja 24ur. “Verjamemo, da bi bil tak razplet najboljši za vse, dostojen in vreden spoštovanja. Hkrati izražamo podporo Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave pri njegovi odločitvi ter pozivamo k interdisciplinarni strokovni debati o prihodnjem upravljanju množičnih dogodkov v Tivoliju, saj postajajo ti vedno bolj pogosti,” so dodali.

Podpisniki pisma po navajanju 24ur priznavajo Magnificov vpliv na slovenski kulturni prostor in razumejo njegovo željo, da bi koncert potekal v Tivoliju, saj je “na park navezan tudi sam in ga opeva v svojem istoimenskem šlagerju”. Kljub temu poudarjajo, da morda ni pomislil na negativne vplive, ki bi jih koncert lahko imel na parkovni prostor.

“Večtisočglava množica ljudi bo skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na območju prireditve in širšega vplivnega prostora našega najpomembnejšega mestnega parka. To se nam v aktualnih razmerah biodiverzitetne in podnebne krize zdi nesprejemljivo.”

Iz pisma

Opozarjajo, da vsak množični dogodek v parku pomeni za rastline, živali in glive velik stres in možnost uničenja.

Magnificu so zato predlagali spremembo prizorišča koncerta. “V Ljubljani je namreč dovolj primernih prireditvenih prostorov, kjer lahko brez bistvene škode za naravo izvedete vaš koncert v načrtovanem obsegu,” pravijo in dodajajo, da njihov poziv ni omejen le na omenjeni dogodek, temveč menijo, da tako obsežni dogodki ne spadajo v ranljivo območje parka Tivoli. “Zavedamo se, da je logistika prestavitve koncerta na novo lokacijo zahtevna naloga, a obenem smo prepričani, da bodo Ljubljančanke in Ljubljančani, pa tudi gostje iz drugih krajev ter širša slovenska javnost vašo odločitev sprejeli z veliko naklonjenostjo in spoštovanjem.”

Park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so ustanovljeni z namenom varovanja narave

Ekologinja Tjaša Griessler Bulc poudarja, da so park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ustanovljeni z namenom varovanja narave.

“Ideja o katerem koli množičnem dogodku v Tivoliju nam kot družbi nastavlja zrcalo, da se vanj zazremo in si odgovorimo, ali smo že dovolj zreli za spoštovanje narave in vsakega bitja v njej. Če nam ni mar, da ta dragocena bitja preženemo, preplašimo in poteptamo v enem večeru z 12.000 pari čevljev, se sprašujem, kako resnična je naša namera za doseganje trajnostnih ciljev in prilagajanja na podnebne spremembe.”

Ekologinja Tjaša Griessler Bulc

Krajinska arhitektka Darja Matjašec pa ob tem opozarja na prekomerno izkoriščanje odprtega javnega prostora v Ljubljani kot vira zasebnih in javnih prihodkov. “Naraščajoča komercializacija javnih prostorov omejuje njihovo svobodno rabo ter utrjuje privatizacijo javnega dobrega. Dogodki, kot je Magnificov koncert v Tivoliju, predstavljajo tudi grožnjo osnovni substanci parka, občutljivemu naravnemu ekosistemu,” je dejala.

“Zavedanje o pomenu varstva narave za zdravo in varno prihodnost ljudi se nezadržno krepi na različnih področjih in nivojih. Nenazadnje pričakujemo sprejem zakona EU o ohranjanju narave. Raziskave in trendi kažejo, da moramo nemudoma začeti bolj skrbno presojati o rabi in upravljanju prostora, še posebno javnega. Upoštevati moramo, da so parki socialna in okoljevarstvena infrastruktura, ki je ne moremo zadovoljivo nadomestiti z nobeno drugo vrsto površin ali ureditev. Poskrbeti moramo, da množične ali celo komercialne prireditve ne povzročajo nepovratne škode in ne motijo pretirano javne rabe. Tu še nimamo dobrih izkušenj in znanja, zato sta nujna res odprt multidisciplinaren in javni dialog.”

Krajinska arhitektka Maja Simoneti

Kraj koncerta se nahaja v osrednjem območju življenjskega prostora urbane populacije hrošča zahodnega puščavnika

Luka Šparl, magister biologije in ekologije z naravovarstvom opozarja, da se načrtovani kraj koncerta nahaja v osrednjem območju življenjskega prostora urbane populacije hrošča zahodnega puščavnika (Osmoderma eremita).

“Zaradi izjemno majhne mobilnosti hroščev je za vzdrževanje stabilne populacije ključno vzdrževanje sklenjenih sestojev starih dreves listavcev. Ključno je preventivno ravnanje, saj lahko vsaka mehanska poškodba dreves ogrozi obstoj populacije te evropsko pomembne vrste hrošča. Ohranjanje tivolske populacije je nacionalnega pomena.”

Luka Šparl, magister biologije in ekologije z naravovarstvom

Urška Jurman iz KUD-a Obrat pravi, da je Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib že brez množičnih prireditev vse bolj obremenjen zaradi učinkov podnebnih sprememb, novih gradenj okrog parka in na njegovih robovih, številnih dogodkov in večanja števila obiskovalcev. “Zaradi tega se zmanjšujejo zmožnost narave za samoobnovo kot tudi blagodejni učinki parka na mesto in njegove prebivalce. Kultura in umetnost naj nas navdihujeta in spodbujata k spoštljivemu in občutljivemu odnosu do narave ter naravne in kulturne dediščine in ne nasprotno,” je zaključila.

[Vir: STA/24ur]; Portal24; Foto: zajem zaslona