Mnenja glede delovne sobote so deljena: SVIZ in OZS zaskrbljena
Mnenja glede delovne sobote so deljena: SVIZ in OZS sta zaskrbljena. V Sloveniji je aktualen interventni zakon, ki je namenjen ukrepom za pomoč in obnovo po nedavni naravni ujmi. Zakon obsega širok spekter ukrepov, namenjenih gospodinjstvom, gospodarstvenikom, občinam in državnim projektom. Predlog zakona je obsežen, vsebuje okoli 140 členov. Posebno pozornost pa pritegne 98. člen, ki se nanaša na koncept solidarnostne delovne sobote in pripadajočega solidarnostnega prispevka. Sredstva, zbrana skozi te ukrepe, bodo usmerjena v Sklad za obnovo Slovenije. Kljub temu pa se mnenja o tej solidarnostni pobudi močno razhajajo.
Sprva se je razpravljalo o izvedbi štirih delovnih sobot od septembra do konca leta, pri čemer bi bile te izvedene vsako drugo soboto v mesecu. Vendar se je končno besedilo zakona odločilo za spremembo pristopa. Zaposleni bodo sedaj imeli opcijo, da lahko namesto tega namenijo del dohodnine ali pa se odločijo za fizično delo na solidarnostni soboti.
Dve delovni soboti
Urad vlade za komuniciranje je potrdil, da bo nov zakon omogočil delodajalcem, da določijo dve solidarnostni delovni soboti. Eno v letu 2023 in eno v letu 2024. Odločitev o izvedbi bo v celoti prepuščena soglasju med delodajalci in delavci. Tisti delavci, ki se bodo prostovoljno odločili sodelovati, bodo prejeli plačo za svoje delo. Hkrati bodo morali zavrniti del plače za ta dan, ki bo nato preusmerjen v Sklad za obnovo. Enak znesek bodo vsa ta sklad prispevali tudi delodajalci.
Poleg tega bo kategorija solidarnostne delovne sobote vključevala tudi dneve, ko poteka delovni proces v soboto. Minister za finance, Klemen Boštjančič, je izpostavil, da bodo tisti, ki ne bodo sodelovali v solidarnostni soboti, prispevali 0,3 odstotka dohodnine. Podjetja pa bodo prispevala 0,8 odstotka dobička pred davki.
Vendar pa je precej vprašanj še odprtih glede izvajanja teh ukrepov v javnem sektorju, državni upravi ter tudi v šolstvu in vzgoji. Ukrepi se še usklajujejo in podrobnosti o tem, kako bodo vplivali na te sektorje, še niso znane. Državni zbor bo zakon obravnaval na izredni seji 31. avgusta, zato bo več informacij o izvajanju ukrepov znanih šele po tem.
Štrukelj (SVIZ) je zaskrbljen
Branimir Štrukelj, tajnik Sviza, je izrazil zaskrbljenost nad pomanjkanjem jasnih odgovorov v zvezi z obveznim prispevkom in uvedbo solidarnostne sobote za zaposlene v šolstvu. Pojasnil je, da če bi solidarnostne sobote postale realnost, bi se moralo najprej rešiti vprašanje odpiranja vrtcev in šol. Po njegovem mnenju solidarnostna sobota za zaposlene v teh institucijah ne bi mogla ostati prostovoljna, ampak bi postala obvezna, saj bi starši težko zagotovili varstvo za otroke, če bi bile institucije zaprte. Jasnih informacij o tem, kako bi potekalo odpiranje v teh dneh, pa zaenkrat ni prejel.
Štrukelj je prav tako kritičen do 98. člena zakona, ki obravnava izvedbo solidarnostne delovne sobote. Meni, da je ta člen pomanjkljiv in da preveč pooblastil daje nekaterim ministrom, kar bi se lahko izkazalo za nepotrebno v luči sedanje situacije. Prav tako izpostavlja, da pooblastila, ki so bila uvedena med epidemijo COVID-19, niso primerna za sedanje razmere.
O odzivih zaposlenih na novico o solidarnostnih delovnih sobotah je povedal, da zaposleni še niso bili širše seznanjeni z vsebino interventnega zakona, saj se je predlog spreminjal. Glede na to, da bo zakon razpravljan na izredni seji Državnega zbora, pričakuje, da bo njegova vsebina podrobno preučena.
Glede obsega solidarnostnih delovnih sobot in finančnih sredstev, ki jih lahko pričakuje Sklad za obnovo Slovenije, pa ni mogoče natančno napovedati, saj bo odvisno od tega, koliko delodajalcev bo sodelovalo. Delodajalci bodo morali organizacijo sobote predhodno prijaviti Finančni upravi RS.
OZS
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) nasprotuje obveznemu solidarnostnemu prispevku in solidarnostnim delovnim sobotam. Po mnenju OZS bi moral prispevek za pomoč prizadetim v poplavah slediti oceni škode, preden se določi obseg zbrane pomoči. Predsednik zbornice, Blaž Cvar, poudarja, da osnovno načelo solidarnosti ne sme postati obvezno, saj bi to vodilo v uvedbo nove dajatve.
Podpredsednik OZS, Peter Pišek, pa je izrazil nestrinjanje z uvedbo solidarnostne sobote. Pišek meni, da je bil dan solidarnosti napačen ukrep. Opomnil je, da je ta poteza organizacijam prinesla visoke stroške zaradi plačila za praznično delo, ki so ga morali zagotoviti za zaposlene, ki so delali v tem času.
vir Foto: MNZ Twitter/X Portal24
