Množične ugrabitve v Nigeriji – Vzroki in posledice?

ByAna Koren

9. marca, 2024

Množične ugrabitve v Nigeriji – Vzroki in posledice?

Nigerijo v zadnjih dneh ponovno pretresajo srhljive novice o množičnih ugrabitvah, ki kažejo na vztrajno in globoko ukoreninjeno problematiko varnosti v državi. V dveh ločenih, a prav tako dramatičnih dogodkih, so tolpe oboroženih moških, ki so uporabljali motorje za hitre napade in umike, izvedle obsežne ugrabitve ljudi iz severnih delov Nigerije, s čimer so ponovno pritegnile mednarodno pozornost na ta vprašanja.

Prvi incident se je zgodil v sredo v severovzhodni zvezni državi Borno, kjer so bili iz taborišča za razseljene osebe, ki so iskali drva v bližini, ugrabljeni ženske in otroci. Novica o tem napadu je prišla z zamudo, saj so lokalna omrežja mobilne telefonije uničena, kar je še dodatno otežilo komunikacijo in poročanje o dogodku.

Naslednji dan, v severozahodni zvezni državi Kaduna, je bilo iz šole ugrabljenih več kot 280 otrok, starih med osem in 15 let, skupaj z nekaj njihovimi učitelji. Napadalci so jih odpeljali v bližnje gozdove, kar je vzbudilo sum, da za napadom stoji militantna skupina Ansaru, ki je povezana z Al Kaido.

Dogodki ponovno odpirajo boleče spomine na podobne incidente v preteklosti, kot je ugrabitev skoraj 300 deklet iz šole v Chiboku aprila 2014, ob bližajoči se deseti obletnici te tragedije. V zadnjih mesecih je sicer v Nigeriji prišlo do zatišja v množičnih ugrabitvah, a najnovejši dogodki kažejo, da grožnja še zdaleč ni izginila.

Ugrabitve za odkupnino

Razlogi za ponovno pojavljanje takšnih ugrabitev so mnogoteri, pri čemer je en izmed glavnih motivov finančne narave. Ugrabitev za odkupnino v Nigeriji velja za nizko tvegano, a visoko donosno dejavnost. Kljub zakonodajnim prepovedim plačila odkupnin za izpustitev talcev, se to še vedno dogaja, storilci pa redko pristanejo za rešetkami.

Poleg neposrednih finančnih pridobitev, tolpe včasih zahtevajo tudi živila, motorna kolesa in bencin v zameno za izpustitev ujetnikov. Tako ugrabitev postaja donosen posel za ljudi, pahnjene v obup zaradi slabega gospodarskega stanja v državi.

Slabo gospodarstvo, visoke cene hrane in naraščajoče zaznavanje korupcije ustvarjajo pogoje, v katerih ugrabitev ne predstavlja le obupa posameznikov ali skupin, ampak je tudi simptom širših družbenih in ekonomskih težav v Nigeriji. Kot poudarja William Linder, upokojeni častnik Cie in vodja svetovalnega organa za tveganja, vlada ni uspešno naslovila teh ključnih vprašanj, kar še naprej povečuje tveganje za nadaljnje incidente ugrabitev.

Islamistično nasilje

Alex Vines, direktor afriškega programa pri think tanku Chatham House, deli mnenje Williama Lindera, poudarjajoč, da so nedavne ugrabitve močno povezane s težavami v nigerijskem gospodarstvu in z nezmožnostjo vojaško-policijskih sil preprečevati delovanje ugrabitvenih tolp. Kmetje se zaradi strahu pred napadi in ugrabitvami vse težje dostopajo do svojih polj za pridelavo hrane, kar dodatno zaostruje že tako naraščajoče stroške prehrane. Vines opozarja, da so na številnih območjih oborožene tolpe izpodrinile vladne institucije in tradicionalne oblasti, postavši se kot de facto vladarji.

Tolpe, ki izsiljujejo denar od lokalnega prebivalstva, se soočajo s pomanjkanjem sredstev zaradi lastne nezmožnosti kmetovanja, kar jih vodi k ugrabljenju kot alternativnemu načinu zaslužka. Vines tudi izpostavlja, da krčenje porečja jezera Čad in širjenje puščave Sahare prispevata k umiku kmetijsko obdelovalnih površin in pomanjkanju vode, kar še dodatno krepi pritisk na prebivalstvo, zlasti na severu države, in jih sili iskati alternativne načine preživetja.

Linder dodaja, da negotove meje in islamistično nasilje v regiji prispevajo k nezadrževanju tolpe, ki so našle zatočišče v gozdnih rezervatih ob meji, ki služijo kot operativne baze.

Bulama Bukarti, analitik na Inštitutu Tonyja Blaira za globalne spremembe, poudarja potrebo po transnacionalnem sodelovanju Nigerije s sosednjimi državami, kot so Niger, Kamerun in Čad, za učinkovito soočenje s to problematiko. Bukarti opozarja, da kljub pomembnosti mednarodnega sodelovanja, samo to ne bo zadostovalo za premagovanje tolpskega nasilja. Poudarja, da nigerijske oblasti morajo okrepiti svoja prizadevanja za privedbo storilcev pred sodišče, saj doslej še nismo bili priča aretaciji in kaznovanju vodij tolpe, kar pomeni, da se bo nekaznovanost nadaljevala in se bo njihovim vrstam pridružilo še več ljudem.

[Vir: BBC]; Portal24; Foto: Freepik