Množični protesti v Srbiji: Bruselj molči, nezadovoljstvo narašča
V Srbiji se val protestov proti korupciji, ki se jih udeležuje vse več družbenih skupin le še stopnjuje, Evropska unija pa ostaja pasivna. Študentski protesti, ki so se začeli kot odziv na razpad strehe železniške postaje v Novem Sadu, so se prelevili v širše gibanje proti vladi predsednika Aleksandra Vučića, piše Euractiv. Demonstranti od oblasti zahtevajo odgovornost za katastrofo, v kateri je umrlo 15 ljudi, in odpravo sistemske korupcije.
V četrtek se je skupina 500 študentov pod sloganom “Korak za pravico” peš podala iz Beograda proti Novemu Sadu. Po 80 kilometrih hoje so se pridružili sobotni blokadi treh mostov čez Donavo. Protestniki ob 11.52, času nesreče, vsak dan simbolično za 15 minut prekinjajo svoje dejavnosti in tako izražajo spoštovanje žrtvam tragedije.
Dogodek je postal katalizator za širši odpor proti oblasti, ki se je razširil med delavce, kmete in druge družbene skupine. Po besedah organizatorjev Srbija ni doživela takšne mobilizacije od padca nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića leta 2000.
Režim v defenzivi: Vučićeva strategija
Predsednik Vučić, ki Srbijo vodi z železnim prijemom že od leta 2012, se je sprva odzval z diskreditacijo protestnikov, trdeč, da jih financira Zahod. Vendar se je ob nadaljevanju protestov odločil za strateški manever in žrtvoval premierja Miloša Vučevića, ki je 28. januarja napovedal odstop.
Kljub temu demonstranti poudarjajo, da ne delujejo v korist nobene politične opcije. “Nimamo političnih zahtev in distanciramo se od opozicijskih strank,” je dejala Milica Dokmanović, študentka Univerze v Novem Sadu. “Zahtevamo le, da srbske institucije delujejo v interesu državljanov.”
Politični analitik Naim Leo Beširi je opozoril, da se tokratni protesti razlikujejo od preteklih, saj na ulice prihajajo ljudje, ki do sedaj niso izražali političnega nezadovoljstva.
Evropska unija v zadregi
Evropska unija, ki Vučića vidi kot ključnega partnerja na Balkanu, za zdaj ohranja previdno distanco do protestov. Medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen hitro podprla “gruzijsko ljudstvo, ki se bori za demokracijo”, je glede razmer v Srbiji ostala izjemno tiho. Med nedavnim obiskom v Beogradu je Gert Jan Koopman, generalni direktor EU za sosedstvo in širitvena pogajanja, omenil “stalen napredek Srbije na poti proti EU”, kar protestniki razumejo kot ignoriranje dejanskega stanja.
Poročilo Evropske komisije o napredku Srbije za leto 2024 sicer jasno navaja potrebo po večjih prizadevanjih na področju boja proti korupciji, neodvisnosti sodstva in svobode izražanja. Kljub temu EU ne daje jasnih signalov, da bi podprla protestnike. Srđan Cvijić, predsednik Beograjskega centra za varnostno politiko, poudarja: “Uslužbenci komisije opisujejo realnost, ki v Srbiji ne obstaja. Srbske oblasti ne spoštujejo niti vladavine prava niti demokratičnih načel.”
Geopolitični interesi in molk Bruslja
Eden glavnih razlogov za previdnost EU je geopolitična vloga Srbije. Vučić ohranja ravnotežje med Evropsko unijo, Rusijo in Kitajsko. Medtem ko je Beograd leta 2022 obsodil rusko invazijo na Ukrajino, se Srbija ni pridružila sankcijam proti Moskvi. Evropski voditelji se bojijo, da bi premočno nasprotovanje Vučiću pomenilo njegovo zbližanje z Rusijo in nadaljnjo krepitev kitajskega vpliva v regiji.
Srbija je ključni partner EU pri nadzoru migracijskih tokov in ima pomembne naravne vire. Junija 2024 je kancler Olaf Scholz obiskal Beograd, da bi podprl memorandum o rudarjenju litija, ki je strateško pomemben za nemško avtomobilsko industrijo. Lokalni prebivalci so temu projektu sicer odločno nasprotovali, vendar interes Bruslja ostaja močan.
Medtem ko se protesti v Srbiji nadaljujejo, Evropska unija ohranja zadržan pristop, kar kaže na globoko prepletene politične in gospodarske interese.
Portal24; Foto: Zajem zaslona N1 Srbija
