V Evropski uniji se zaradi kroničnega pomanjkanja usposobljene delovne sile vse več držav obrača k modri karti EU – sistemu za privabljanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav. Kljub večkratnim prenovam zakonodaje pa modra karta še ni dosegla svojega polnega potenciala, saj številne članice še vedno vztrajajo pri nacionalnih shemah za dovoljenja za delo.
Po podatkih Eurostata je bilo v letu 2023 izdanih 89.037 modrih kart EU, kar je več kot štirikrat več kot leta 2016, ko jih je bilo izdanih 20.979. Rast predstavlja več kot 300-odstotno povečanje v sedmih letih. A kljub tej dinamiki je delež modrih kart glede na skupno število priseljencev iz tretjih držav še vedno razmeroma nizek.
Največ modrih kart je leta 2023 izdala Nemčija – kar 69.353 oziroma približno 78 odstotkov vseh izdanih kart. Sledili sta Poljska s 7.402 karticami (8 odstotkov) in Francija s 3.912 (4 odstotki). Med desetimi državami z največ izdanimi modrimi kartami so še Litva (1.710), Avstrija (1.135), Belgija, Španija, Nizozemska, Luksemburg in Češka.
Nemčija je modro karto vzpostavila kot osrednji instrument migracijske politike za visokokvalificirano delovno silo in se ne poslužuje vzporednih nacionalnih sistemov, kot to velja za večino drugih članic, opozarjajo raziskovalci z Univerze v Salzburgu, Linzu in Göteborgu.
Po njihovem mnenju ima Nemčija zaradi pomanjkanja kadra v številnih sektorjih večjo motivacijo za uporabo enotnega evropskega sistema. V drugih državah pa podjetja pogosteje izbirajo nacionalne sheme, ki so prilagodljivejše in pogosto hitrejše.
Prejemniki: največ državljanov Indije in Rusije
Leta 2023 so modro karto najpogosteje prejeli državljani Indije (21.228), Rusije (9.488), Turčije (5.803), Belorusije (5.294), Iraka (3.990), Egipta (2.529), Pakistana (2.408), Sirije (1.810) in Združenega kraljestva (1.074).
Modra karta je namenjena tujim strokovnjakom z visokošolsko izobrazbo in pogodbo o delu z vsaj šestmesečnim trajanjem. Z novimi pravili se je prag za pridobitev znižal na 1,0-kratnik povprečne bruto plače, z možnostjo nadaljnjega znižanja na 0,8-kratnik za deficitarne poklice.
Slovenija se v uradni statistiki Eurostata za leto 2023 ne uvršča med države z največ izdanimi modrimi kartami EU, kar pomeni, da jih je izdala manj kot 100. Leta 2022 je po podatkih ministrstva sicer izdala 181 modrih kart, kar kaže na relativno nizko uporabo tega instrumenta v primerjavi z državami, kot so Nemčija, Poljska ali Francija. Slovenija se tako še naprej večinoma opira na lastne nacionalne sheme za pridobivanje tujega strokovnega kadra.
Poenotenje sistema še vedno nedoseženo
Evropska komisija si prizadeva za širšo uporabo modre kartice, ki naj bi postopno nadomestila nacionalne sheme. Kljub temu pa so reforme še vedno omejene. Direktiva ne prepoveduje vzporednih sistemov, kar pomeni, da se delodajalci pogosto odločajo za lažje dostopne nacionalne možnosti.
Profesorica evropskega migracijskega prava Tesseltje de Lange z Univerze Radboud je pojasnila, da pomanjkanje poenotenih pravil in počasni postopki zmanjšujejo privlačnost modre karte. »Na Nizozemskem lahko podjetja prek nacionalne sheme v dveh tednih dobijo dovoljenje, medtem ko postopek za modro karto traja več mesecev,« je dejala. Podobno velja tudi za Španijo.
Komisija želi vključiti več deficitarnih poklicev
Strokovnjaki menijo, da bi bilo za povečanje učinkovitosti sistema treba uskladiti priznavanje kvalifikacij in razširiti seznam deficitarnih poklicev v prilogi k direktivi. V nekaterih primerih lahko postopek priznavanja izobrazbe traja od šest do devet mesecev, kar dodatno zmanjšuje zanimanje za modro karto.
Evropska komisija opozarja, da ima EU zaradi staranja prebivalstva in tehnoloških sprememb vse večje potrebe po kvalificirani delovni sili. Po podatkih Eurostata se je v letu 2023 v EU iz tretjih držav priselilo okoli 4,3 milijona ljudi, dodatnih 1,5 milijona pa se je selilo znotraj držav članic. A le manjši delež teh predstavlja visoko izobražene kadre.
Če želi EU ostati konkurenčna na globalnem trgu talentov, bo morala modra karta v prihodnjih letih postati bolj operativna, dostopna in predvsem bolj prepoznavna.
Foto: Pexels
