Muzej prepovedane umetnosti v Barceloni odpira razpravo o pomenu grafitov
Muzej prepovedane umetnosti v Barceloni gosti posebno razpravo, ki preučuje vpliv grafitov kot sodobne umetniške oblike. V diskusiji sodeluje tudi kanadski umetnik Louis Pierre Boivin, ki je predstavil koncept “trasgraffit” – subtilno vpletanje grafitnih tehnik v širše umetniške prakse, navaja Euronews. Boivin poudarja, da trasgrafiti niso enaki klasičnim uličnim grafitom, ki jih v javnosti pooseblja Banksy. Namesto tega se osredotoča na način, kako se tehnike grafitiranja pojavljajo v drugih umetniških izrazih.
Boivin navaja, da prisotnost grafitov že desetletja vpliva na urbane prostore, pogosto pa je prav prepoved njihove uporabe prispevala k privlačnosti te umetnosti. V Barceloni, mestu z bogato umetniško dediščino, se obiskovalci mestnih ulic pogosto ustavijo pri grafitih, ki ponujajo vpogled v živahno kulturno življenje mesta. Muzeji, kot je Moco, redno razstavljajo sodobno ulično umetnost, s čimer poudarjajo pomembnost te oblike umetnosti.
Banksy in razvoj urbane umetnosti
Banksy, enigmatični britanski umetnik, je nedvomno največje ime sodobnih grafitov, njegova dela dosegajo milijone na dražbah in popularizirala so urbano umetnost, poroča Euronews. A kljub Banksyjevemu uspehu mnogi še vedno grafite dojemajo kot obliko vandalizma. Boivin izpostavlja, da se v družbi pojavlja nasprotovanje do urbane umetnosti, ki jo pogosto obravnavajo kot manjvredno obliko umetnosti. Po njegovem mnenju trasgrafiti, kot subtilnejša uporaba grafitnih tehnik, razkrivajo globlji vpliv te umetnosti na širšo kulturno krajino.
Umetniki, kot je Boivin, trdijo, da grafiti že desetletja vplivajo na različne vidike umetnosti, mode in oblikovanja, zato bi morali biti priznani kot kulturno pomemben element. Grafiti, pravi Boivin, so v današnji umetnosti vseprisotni, kar je deloma posledica njihovega vključevanja v subkulturo z lastnimi vrednotami. Poleg Boivina se razprave udeležujejo tudi drugi ugledni umetniki, med njimi Martí Sawe, Alsino Skowronnek, Bertrand Main in kulturni kurator Marc Mascort Boix.
Trasgrafiti kot sodobni izraz urbane kulture
Boivin verjame, da trasgrafiti predstavljajo nov korak v razvoju urbane umetnosti. Kot pravi, je beseda “trasgraffiti” izpeljana iz španske besede “tras”, ki pomeni skozi, kar simbolizira “umetnost skozi grafite.” Primer, ki ga Boivin izpostavi, je delo ameriškega umetnika Jasona Revoka, ki v minimalističnih slikah uporablja elemente grafitov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Revokove slike vključujejo značilne oznake in brizge barve, kar ponazarja neposreden vpliv grafitov.
Tudi britanski antropolog Rafael Schacter se je dotaknil pomena grafitov, ki jih označuje za minljivo umetnost. V svojem prispevku za The Guardian je opozoril na paradoks, da so grafiti še vedno pogosto prepovedani, medtem ko ulična umetnost, kot jo po poročanju Euronewsa predstavlja Banksy, uživa splošno sprejetost. Po mnenju Schacterja se v Združenem kraljestvu pisci grafitov še vedno soočajo s kazenskimi sankcijami, medtem ko ulični umetniki pogosto delujejo neovirano. Boivin si prizadeva, da bi trasgrafiti postali bolj cenjeni in razumljeni kot umetniška oblika, kar bi lahko dosegli z razstavami, kot je ta v muzeju v Barceloni.
Razprava o grafitih, ki jo gosti Muzej prepovedane umetnosti, je pomemben korak k razumevanju vpliva te subkulture na svet umetnosti. Umetnik Marc Mascort Boix poudarja, da označevanje trasgrafita pomaga razširiti njegovo sporočilo in olajša razumevanje javnosti. Po njegovih besedah je za premik v umetnosti bistveno poimenovanje gibanja. Umetnica Lady Pink iz New Yorka je grafite označila za najpomembnejše umetniško gibanje po renesansi, kar odraža globalni vpliv te umetnosti, ki presega okvire mestnih ulic.
Portal24; Foto: Pixabay/Alexas_Fotos/fotografija je simbolna
