1849 – rodi se ruski filozof Ivan Petrovič Pavlov. Odločil se je za študij teologije, ki pa ga je zaradi Darwinovega dela Izvor naravnih vrst zamenjal za študij pri Mendelejevu na petrograjski univerzi. Zanimal se je za fiziologijo prebave in izdelal teorijo o živčnih mehanizmih. Za delo je bil 1904 nagrajen s profesuro na akademiji in z Nobelovo nagrado. Kasneje je dokazal reagiranje pri pogojnih in nepogojnih refleksih in jih strnil v teoriji, da je dober del učenja in razvoja vedenja posledica vseh vrst pogojnih refleksov, nabranih v življenju. Poznamo ga predvsem po ti. znamenitem poiskusu s psom.
81 – Domicijan po smrti svojega brata Tita postane cesar rimskega cesarstva.
786 – Harun al Rašid po smrti svojega brata Al Hadija postane abasidski kalif.
891 – Štefan V. umre kot katoliški papež, nekaj tednov pozneje ga nasledi papež Formosus.
1163 – Pastor Frederik ustanovi samostan v Mariengaardu na Friziji
1515 – Bitka pri Marignanu se po dveh dneh konča z zmago Francozov in Benečanov nad švicarsko vojsko.
1543 – rodi se peti jezuitski general Claudius Acquaviva. Pod njegovim vodstvom je ta meniški red dosegel vrh v kulturnem, gospodarskem in političnem pomenu.
1638 – umre ameriški teolog John Harvard.
1752 – Velika Britanija s svojimi kolonijami sprejme gregorijanski koledar.
1769 – v Berlinu se rodi naravoslovec in zemljepisec baron Friedrich Heinrich Alexander von Humboldt. Kot ustanovitelj rastlinske geografije, kar je bilo v središču njegovega zanimanja, je prepotoval vso Srednjo in Južno Ameriko ter gorovji Ural in Altaj. Velja za začetnika moderne geografije in sorodnih ved. Po njem so poimenovali Humboldov tok. Umrl je 6. maja 1859.
1812 – francoski cesar Napoleon I. Bonaparte s svojimi vojaškimi silami vstopi v Moskvo, ki pa so jo Rusi pri svojem umiku požgali in mu tako onemogočili prezimitev vojske in njeno oskrbo.
1852 – umre angleški vojskovodja in državnik, feldmaršal, vojvoda Arthur Wellesley Welington, ki se je proslavil v vojnah proti francoskemu cesarju Napoleonu I. Bonaparteju. Wellington je Veliko Britanijo zastopal na dunajskem kongresu, v letih od 1828 do 1846 pa je bil večkrat minister in predsednik britanske vlade.
1890 – rodi se slovenski jezikoslovec Fran Ramovš. Študiral je na Dunaju in v Gradcu. Bil je eden prvih profesorjev na ljubljanski Filozofski fakulteti. Predaval je slovenski jezik, zasedal pa je tudi mesto dekana in rektorja Univerze. Med vsemi deli je najpomembnejši Slovenski pravopis, zanj pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.
1916 – začne se sedma soška ofenziva, ki se je končala 16. septembra istega leta.
1917 – Rusija postane republika.
1930 – na nemških volitvah postanejo nacisti druga najmočnejša stranka.
1937 – umre Tomaš Masaryk, štirikratni predsednik Čehoslovaške v obdobju med obema svetovnima vojnama. Bil je nadvse goreč domoljub, ki se je boril za neodvisnost države, dočakal pa jo je leta 1918 z razpadom avstro-ogrske monarhije. Rodil se je 7. marca 1850 v Hodoninu na Moravskem. Bil je vodja češkega nacionalnega gibanja in je leta 1914 emigriral, v Londonu je bil predsednik češkega narodnega sveta. Z Edvardom Benešem si je prizadeval za ustanovitev nacionalne države in je leta 1918 postal tudi predsednik Češkoslovaške republike, s tega položaja je odstopil novembra 1935. Pri nas se po njem imenuje več ulic in cest.
1959 – sovjetsko vesoljsko plovilo Luna 2 kot prvi človeški izdelek te vrste trešči na Luno. Sonda se je raztreščila na vzhodnem delu Morja jasnosti (Mare Serenitatis), kakih 435 km od vidnega središča Lune. Senzorji so zaznali, da Luno obkroža magnetno polje ali radiacijski pasovi. Nosila je tudi kovinsko ploščo s komunističnim simbolom – srpom in kladivom.
1960 – na sestanku predstavnikov držav izvoznic nafte v Bagdadu se ustanovi Opeca, ki ima sedež na Dunaju in ga sestavlja 12 držav članic.
1974 – odprta avtocesta med Ljubljano in Postojno.
1976 – umre knez Pavel Karadžordžević, regent Kraljevine Jugoslavije.
1982 – v avtomobilski nesreči umre ameriška filmska igralka Grace Kelly. Na festivalu v Cannesu se je spoznala z monaškim knezom Rainierjem, se z njim poročila in rodila hčeri Caroline in Stephanie ter sina Alberta.
