Na današnji dan, 17. september

ByUredništvo

17. septembra, 2023
Janez Janša [Foto: SDS]

1958 – rodi se Janez Janša, slovenski politik in predsednik Slovenske demokratske stranke, eden najzaslužnejših za našo osamosvojitev. Leta 1990 je bil izvoljen za poslanca, 2004 pa je postal predsednik vlade RS. Na procesu v aferi Patria je bil obsojen na zaporno kazen, marca 2020 je že tretjič postal predsednik vlade RS.


642 – Arabske sile pod vodstvom Amra ibn al-‘As osvojijo Aleksandrijo.

1048 – bitka pri Kapetronu: nočna bitka med vpadom seldžuških Turkov in bizantinsko-gruzijskimi silami Konstantina IX. Bizantinci Turke sicer preženejo, vendar ne morejo ustaviti velikega plenjenja.

1179 – umre nemška opatinja, ustanoviteljica samostana Rupertsberg, pisateljica in skladateljica Hildegard von Bingen.

1271 – rodil se češki kralj Václav II.

1787 – Združene države Amerike se iz neustrezne konfederalne ureditve s federalno pogodbo (ustavo) opredelijo za federativno ureditev. ZDA so tako zvezna republika, v kateri je oblast razdeljena med zvezno vlado in države znotraj zveze. Ustavo je leta 1788 podpisalo devet držav, v veljavo pa je stopila leta 1789.

1854 – rodi se ameriški inženir in industrialec David Dunbar Buick.

1857 – rodi se ruski fizik, matematik, letalski in raketni konstruktor Konstantin Edvardovič Ciolkovski, ki je s svojimi teorijami in odkritji postavil osnove vesoljarstvu. Leta 1903 je objavil prvo delo iz teorije vesoljarstva z naslovom Proučevanje vesolja z reaktivnimi aparati.

1890 – rodi se slovenski pisatelj, pesnik in dramatik France Bevk. Njegov opus je bogat, v njem pa prednjačijo romani in povesti, napisal pa je tudi več črtic, dram in pesmi. V njegovi zapuščini so najbolj poznana dela za mladino, kot so Pastirci, Lukec in njegov škorec ter Peter Klepec. Veliko je tudi prevajal.

1918 – po tridnevni ofenzivi Prva in Druga srbska armada s pomočjo 2. francoske ofenzive prebijeta solunsko fronto oziroma bolgarsko obrambo. Nemci in Bolgari so se morali umakniti. Preboj solunske fronte je omogočil srbski vojski vrnitev v domovino. Ta izjemno uspešna akcija je v veliki meri prispevala k zlomu centralnih sil. Na solunski fronti se je na vsaki strani bojevalo 600.000 vojakov, na zavezniški strani poleg britanskih, francoskih, italijanskih in srbskih čet do leta 1917 še Rusi in Grki. Med jugoslovanskimi prostovoljci je bilo tudi precej Slovencev.

1939 – sovjetske čete na široki fronti prestopijo poljsko mejo. Vzhodni del Poljske je v skladu s tajnim dogovorom med Nemčijo in Sovjetsko zvezo slednja zasedla. Nemška vojska je prav 17. septembra prodrla do Bresta. Takrat se je zdelo, da gre samo za nož v hrbet že premagani državi. Z zornega kota poznejšega razvoja pa si je s tem razširila obrambni pas v pričakovanju neizbežnega napada. Varšava je padla 28. septembra.

1940 – Adolf Hitler preloži začetek operacije Seelöwe (morski lev).

1944 – pri Arnheimu v Holandiji se z vpadom britanskih padalcev začne operacija Market-Garden. Njen namen je bil vzpostavitev obrambe na reki Reini in izogibanje nemške obrambne linije. Zavezniške sile so naletele na nepričakovano močen odpor Nemcev. Operacija je propadla, zavezniki pa so utrpeli ogromne izgube. Šele novembra so začele pristajati zavezniške ladje v Antwerpnu.

1945 – podpisan je prvi uradni akt, ki se je nanašal na iskanje pogrešanih ljudi oziroma ljudi, ki so bili zaradi vojne preseljeni. Obrazce D. P. so tiskali v milijonski nakladi. Zaposlovali so 700 ljudi, ki so urejali in registrirali okoli 100 ton dokumentov, ki so jih do leta 1948 zbrali zavezniki.

1961 – obesijo nekdanjega turškega predsednika vlade Adnana Menderesa, ki ga je strmoglavila vojaška hunta generala Džemala Gursela. Na smrt so ga obsodili zaradi izdaje reformskih načel Kemala Atatürka.

1963 – umre nemški filozof, psiholog in pedagog Eduard Spranger.

1970 – umre France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec in politik. Zaveden Primorec je bil zaradi domoljubnega pisanja večkrat zaprt. Med vojno je bil partizan, po njej pa urednik več listov, predsednik Društva slovenskih pisateljev, član SAZU, prejel pa je tudi Prešernovo nagrado. Pokopan je v Solkanu pri Novi Gorici.

1978 – egiptovski predsednik Anvar El Sadat in izraelski premier Menehin Begin, s posredovanjem ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, v Camp Davidu podpišeta okvirni separatni sporazum o miru na Bližnjem vzhodu. Sporazum je pomenil preobrat v takratnih bližnjevzhodnih pogajanjih.

1991 – na internetu se prvič pojavil operacijski sistem Linux, ki je Unixu podoben prost operacijski sistem.

1994 – v Croydonu pri Londonu umre britanski filozof avstrijskih korenin Karl Raimund Popper, vodilni kritik dunajskega pozitivizma s stališča kritičnega racionalizma. Njegova najbolj znana dela so Logika raziskovanja, Odprta družba in njeni sovražniki, Objektivno spoznanje in Jaz in njegovi možgani. Rodil se je 28. julija 1902 na Dunaju.

2017 – slovenski košarkarji v finalni tekmi evropskega prvenstva premagajo izbrano vrsto Srbije in postanejo evropski prvaki. Slovenski kapetan Goran Dragič je bil izbran za najkoristnejšega igralca prvenstva, najboljšega v finalni tekmi, postavili pa so ga tudi v najboljšo peterko.