1937 – v Ženevi umre baron Pierre de Coubertin. Leta 1894 so v Parizu na njegovo pobudo ustanovili Olimpijski komite, prvi dve leti pa ga je vodil sam. Začetnik in utemeljitelj olimpijskih iger moderne dobe, je napisal več knjig s področja telesne vzgoje in športa.
490 pr. n. št. – grški vojak preteče razdaljo od Maratona do Aten, da bi v mesto prinesel novico o zmagi nad Perzijci.
Leta 31 pr. n. št. – v pomorski bitki v Jonskem morju pri Akaciju Rimljani z Oktavijanom na čelu premagajo združeno floto rimskega vojskovodje Marka Antonija in njegove soproge, egipčanske kraljice Kleopatre VII.
1192 – se konča tretja križarska vojna.
1598 – ruska državna skupščina izvoli Borisa Godunova za novega carja Rusije. Nadaljeval je politiko centraliziranja države, skušal je omejiti privilegije duhovščine. Od leta 1590 do 1595 pa se je vojskoval s Švedi. Leta 1589 je ustanovil rusko patriarhijo. Leta 1604 se je zaradi sovraštva bojarjev in ljudskega nezadovoljstva začelo obdobje dinastične in politične krize. Lik Borisa Godunova sta kot motiv uporabila Puškin v svoji drami, Musorgski pa v operi.
1850 – rodi se nemški fizik Woldemar Voigt.
1853 – se rodi nemški kemik Wilhelm Ostwald, ki je za svoje znanstveno delo leta 1909 prejel Nobelovo nagrado.
1870 – Prusi pri Sedanu ujamejo Napoleona III., s polnim imenom Charles-Luis Napoleon Bonaperte. Napoleon III. je bil tretji sin Luisa Bonaparta, Napoleonovega brata in kralja Holandije. Med revolucijo leta 1848 se je, potem ko so ga zaradi poskusov prevrata izgnali iz Francije, vrnil v državo in je bil po sprejetju nove ustave izvoljen za predsednika, štiri leta kasnje pa se je dal po državnem udaru okronati za cesarja. V bitki pri Sadanu je bila vojska Napoleona III. dokončno premagana, Prusi so ga ujeli in odstavili. Preostanek življenja je preživel v izgnanstvu v Angliji. V Franciji pa se je začelo obdobje takoimenovane tretje republike.
1872 – na 5. kongresu prve internacionale v Haagu je sprejet sklep o preselitvi Generalnega sveta v ZDA. Odločitev so sprejeli po propadu Pariške komune leta 1871. Štiri leta kasneje so na kongresu v Filadelfiji Generalni svet razpustili in Internacionala je prenehala z delovanjem.
1937 – v Ženevi umre baron Pierre de Coubertin. Leta 1894 so v Parizu na njegovo pobudo ustanovili Olimpijski komite, prvi dve leti pa ga je vodil sam.. Začetnik in utemeljitelj olimpijskih iger moderne dobe, je napisal več knjig s področja telesne vzgoje in športa.
1940 – Francoska pacifiška ozemlja se pridružijo Svobodni Franciji.
1942 – Feldmaršal Erwin Rommel, poveljnik nemško-italijanske oklopne armade, se mora umakniti iz Alam El Halfe v Severni Afriki. To se je zgodilo po posvetu s svojimi štabnimi oficirji, ko je v poletnih mesecih že povsem izčrpal svoje zmogljivosti. Primanjkovalo mu je goriva in zavezniške pomorske sile so mu potapljale številne oskrbovalne konvoje iz Evrope. Feldmaršal Erwin Rommel je bil med drugim osumljen sodelovanja v antentatu na Hitlerja, julija leta 1944 je naredil samomor.
1945 – predstavniki japonskega Vrhovnega poveljstva na vojaški ladji Missouri podpišejo popolno kapitulacijo Japonske. S podpisom te kapitulacije je bila druga svetovna vojna končana na vseh bojiščih. Po številnih porazih, zlasti pa potem, ko so Američani odvrgli jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki in vstopu Sovjetske zveze v vojno proti Japonski ter posredovanju cesarja Hirohita, se je Japonska vdala 14. avgusta. General Douglas MacArtur, vrhovni poveljnik zavezniških sil, je vdajo Japoncev sprejel 2. septembra. Japonska je s predajo izgubila vsa ozemlja, ki jih je v pol stoletja pridobila z oboroženimi spopadi.
1945 – po odstopu Bao Daia je bila razglašena Demokratična republika Vietnam s predsednikom Ho Ši Minhom. Pred tem je bil bil razdeljen na tri dele: Tonkin na severu, Anam v osrednjem delu in Kočinčino na jugu.
