1881 – Rodi se špansko-francoski slikar, grafik in kipar Pablo Picasso.
Rodil se je v Málagi, obmorskem kraju v Španiji, kot prvi otrok Ruiza Blasca (1838–1913) in Maríe Picasso y López (1855–1938). Oče je bil slikar in učitelj risanja na Escuela de San Telmo, umetniški šoli, ki je gojila tradicijo akademskega slikarstva 19. stoletja, bil pa je tudi kustos majhnega muzeja. Pod očetovim vodstvom se je s sedmimi leti začel učiti slikanja. Leta 1890 je končal svojo prvo oljni sliko Picador. Leta 1891 se je družina preselila v A Coruño v Galiciji, ko je Picassov oče kot likovni pedagog na Instituto da Guarda dobil službo. Picasso se je nato kot desetleten vpisal na šolo za slikarsko umetnost.
Januarja leta 1895, se je družina preselila v Barcelono, kjer je Picasso pri 14 letih opravil sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost La Llotja. Pri petnajstih letih je imel nadarjeni Picasso že svoj prvi atelje.
Leta 1897 je Picasso kratek čas študiral na prestižni Kraljevi akademiji San Fernando v Madridu, a jo je hitro zapustil, ker ni maral tamkajšnjih učnih metod. Je pa v Madridu obiskoval muzeje, predvsem Prado in srečeval druge umetnike. Po bolezni, za katero se je zdravil v Horta de Sant Joan (Katalonija), se je leta 1898 vrnil v Barcelono. Tukaj je zahajal v avantgardne umetniške kroge katalonskega modernizma, s središčem v kavarni Els Quatre GATS, kjer je med drugim srečal umetnike kot: Ramon Casas, Carlos Casagemas, Isidre Nonell in Santiago Rusinol. V februarju 1900 je imel v kavarni Els Quatre GATS prvo razstavo.
Oktobra 1900 je odpotoval v Pariz, kjer je bil navdušen nad impresionističnimi deli Paula Cézanna, Edgarja Degasa in Pierra Bonnarda in se seznanil z deli Henrija de Toulouse-Lautreca. Večkrat se je vračal v Madrid, od aprila 1904 pa je živel na Montmartru, Pariz. V teh letih je bilo njegovo delo precej običajno, na njegovo slikanje so predvsem vplivala razmerja do žensk. Njegova prava ljubezen je bila Fernanda Olivier, ki je postala njegova muza od leta 1905–1912. Finančno je bil uspešen. Leta 1906 se je seznanil s Henrijem Matissom, s katerim je postal prijatelj.
Leta 1907 je naslikal Avignonske gospodične kot posledico navdahnjenja z iberskim in afriškim kiparstvom. Postal je soutemeljitelj kubizma, v katerem je stvarni svet razstavljen na osnovne geometrijske oblike (krogla, stožec, valj). Nikoli se ni odločil ustvarjati povsem abstraktne umetnosti. Poleti leta 1908 je Picasso živel s Fernande Olivier na La Rue des Bois, severno od Pariza. Med septembrom 1908 in majem 1909 je delal skupaj z Braquejem in razstavljal v galeriji Kahnweiler. Njegova dela so postopoma postala znana tudi v tujini, kjer je vse več razstavljal (maja leta 1912 v Kölnu, 1913 v New Yorku, …). Leta 1912 se je razšel s Fernande Olivier in si našel novo ljubezen, Evo Gouel. V tem letu mu je umrl tudi oče.
Začetek 1. svetovne vojne ga je doletel v Avignonu, kjer je nekaj časa živel z Evo Gouel. Julija 1916 je André Losos organiziral razstavo v L’Art Moderne de France (tako imenovani »Salon d’Antin«), v galeriji Barbazanges Parizu. Tam je bilo razstavljeno tudi njegovo delo Avignonske gospodične. Po prezgodnji smrti Eve Gouel, ki je umrla leta 1915 za tuberkulozo, je imel afero z Gabrielle Lespinasse. Spomladi leta 1917 je živel v Rimu, kjer je oblikoval kostume in sceno za balet Parada po libretu Jeana Cocteauja in glasbi Erika Satieja.
Med delom na Paradi je Picasso srečal plesalko Olgo Khokhlovo Stepanovo, prima balerino ruskega baleta. Z njo se je leta 1918 poročil. Rodil se jima je sin Paulo.
Od leta 1918 dalje sta Picassa zastopala trgovca z umetninami Paul Rosenberg in Georges Wildenstein.
Leta 1923 se je srečal z nadrealistom Andréjem Bretonom. Po letu 1925 je začel slikati popačene ekspresivne slike, ki so bile odraz osebnih težav. Leta 1927 je spoznal Marie-Therese Walter. Odnos je dolgo časa skrival. Iz razmerja se je rodila hči Maya. Želel se je ločiti od svoje žene, a ker bi moral deliti premoženje, je ostal poročen do ženine smrti leta 1955. Marie-Therese je upodobil v Ženski z rožo leta 1932 v minimalističnem slogu, z nadrealističnim pridihom. Izumljal je nove sloge, bil je inovativen kipar, lotil se je tudi keramike.
Konec tridesetih let je, po spletu okoliščin, naslikal svojo najslavnejšo sliko Guernico. Slika je bila odgovor na grozote španske državljanske vojne, v kateri je podprl republikance, tudi finančno. Dobil je naročilo, da nariše veliko fresko za španski paviljon na mednarodni razstavi leta 1937 v Parizu. Slika je postala simbol trpljenja žrtev vojskovanja po vsem svetu. Ostal je v izgnanstvu, saj so republikanci izgubili državljansko vojno.
Med 2. svetovno vojno je ostal v Parizu, ki so ga zasedle nemške oborožene sile. Nemci so mu prepovedali razstavljati, niso pa ga preveč nadlegovali. Po vojni se je priključil komunistični partiji. Od tedaj so imela njegova dela političen predznak. Kot slavna osebnost je bil sprejet tudi med bogataši. Odšel je v Antibes v južni Franciji, kjer se je družil z Matissem, katerega slikarski slog je imel pomemben vpliv na Picassova pozna dela.
V letih po vojni je Picasso prijateljeval s Françoise Gilot, ki jo je leta 1943 srečal v Parizu. Odnos je trajal vse do leta 1953. Rodil se jima je sin Claude (1947, † 2023) in hčerka Paloma (1949). Jacqueline Roque, prodajalka keramike iz Madoura v Vallauris je bila Picassova naslednja spremljevalka, potem ko je leta 1953 zapustil Françoise Gilot. Z njo se je leta 1961 poročil. Otrok nista imela. Večkrat jo je portretiral.
Leta 1956 je imel Picasso večjo razstavo v Puškinovem muzeju v Moskvi, čeprav so bili v Rusiji nejevoljni po tem, ko je naslikal portret Stalina leta 1953. V Sovjetski zvezi so uradno njegov slikarski slog razglasili kot dekadenten.
Leta 1971 je bila v Parizu v Louvru retrospektivna razstava Picassovih del ob njegovi 90. letnici. Ustvarjalen je bil do smrti. Umrl je star 91 let za srčno kapjo. Pokopan je v vrtu svojega gradu v Vauvenarguesu.
Vir: Wikipedia
1825 – Rojstvo avstrijskega skladatelja Johanna Straussa mlajšega.
1964 – Nizozemec Anton Geesink je prvi ne-japonec, ki je osvojil zlato olimpijsko medaljo v judu.
1971 – Združeni narodi izglasujejo izgon Tajvana, ki so mu vladali kitajski nacionalisti, in sprejmejo komunistično Ljudsko republiko Kitajsko.
1978 – izide film “Noč čarovnic” v režiji Johna Carpenterja z Donaldom Pleasencem in Jamie Lee Curtis v njenem filmskem prvencu.
1991 – Dan suverenosti je praznik v Republiki Sloveniji, s katerim 25. oktobra obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Praznik je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, predlog je na pobudo Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Veteranskega društva Sever vložil poslanec Stranke modernega centra. Osrednji dogodek, ko je iz Luke Koper odplula ladja z zadnjimi vojaki, se je sicer zgodil v noči na 26. oktober 1991, tako da je obletnica včasih postavljena na 26. oktober. Mednarodnopravno gledano pa sta zadnji ladji, ki sta bili opolnoči še zasidrani, veljali za tuje ozemlje, saj sta pluli pod tujo zastavo, tako da so vsi vkrcani vojaki zapustili slovensko ozemlje že prej.
