Na objektih z več kot 1000 kvadratnimi metri površine sončne elektrarne obvezne
Vlada je nedavno sprejela novo Uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije, ki obeta poenostavitev in pohitritev postopkov za postavitev sončnih elektrarn. Minister za naravne vire in prostor, Jože Novak, je na novinarski konferenci izpostavil, da uredba “prinaša poenostavitev in pohitritev postopka in omogoča povečanje kapacitet za pridobivanje energije”.
Uredba, ki je neposredno izvršljiva, podrobneje določa načine in pogoje za umestitev sončnih naprav ter razdeljuje objekte in zemljišča na tri kategorije glede na možnost postavitve sončnih elektrarn: obvezna, mogoča in dopustna postavitev.
V postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj ni sprememb. S to uredbo pa bistveno poenostavljamo in skrajšujemo postopke umeščanja sončnih elektrarn znotraj poseljenih območij, kjer so po občinskih prostorskih aktih zemljišča že določena kot stavbna. Uredba je neposredna pravna podlaga za način umeščanja, zato občinam ne bo treba spreminjati in prilagajati svojih prostorskih načrtov. S tem so dani pogoji za postavitev bistveno več sončnih elektrarn in s tem zagotavljanja obnovljivih virov energije ter energetske samooskrbe.
Jože Novak, minister za naravne vire in prostor
Obvezna postavitev sončnih elektrarn velja za nove objekte z več kot 1000 kvadratnimi metri površine, vključno z gospodarskimi objekti in novimi parkirišči, ne pa za stanovanjske objekte.
Mogoča postavitev se nanaša na obstoječe stavbe in parkirišča, območja cest, železnic in zaprtih odlagališč odpadkov, kjer “je zaželeno, ni pa obvezno,” je pojasnil Novak.
Dopustna postavitev vključuje objekte in zemljišča z manjšo površino kot 1000 kvadratnih metrov, med njimi tudi bivalne stavbe, če se prebivalci tako odločijo, ter nepozidana in neizkoriščena stavbna zemljišča.
Za uspešno postavitev sončnih elektrarn morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, kot so “orientacija in naklon, ki omogočata maksimalni izkoristek energije, zagotovljena možnost priklopa na obstoječe elektrodistribucijsko omrežje, pomembna je tudi ekonomičnost projekta,” je dodal minister.
Izjeme
Minister Novak je prav tako omenil izjeme, ki so izvzete iz določil uredbe, med katerimi so zemljišča brez možnosti priklopa, neprimerna namembnost ali vrsta objekta, neustrezna lega ali nosilnost ter tveganje za ljudi ali premoženje.
“S to uredbo smo skrajšali postopek znotraj naselij. Za večje naprave zunaj naselij pa je še vedno treba spreminjati prostorski načrt,” je poudaril minister s čimer je nakazal na poenostavljen, a celovit pristop k spodbujanju obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Avgusta 2023 je stopil v veljavo Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), sprejetega julija prejšnjega leta. Zakon med drugim določa obveznost postavitve fotonapetostnih naprav na strehe novozgrajenih objektov in nad parkirišči z minimalno tlorisno površino 1000 kvadratnih metrov.
Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, je izpostavil, da nova zakonodaja in uredba investitorjem prinašata predvidljivejše, hitrejše in manj administrativno zahtevne postopke, hkrati pa poudaril proaktivno vlogo države. Omenjene zakonodaje predstavljajo pomemben korak za črpanje sredstev iz EU mehanizma za okrevanje po koronski krizi, s čimer se odpira dostop do dodatnih nepovratnih sredstev za vlaganja v obnovljive vire energije.
Razpisi
Z različnimi razpisi, ki so že v teku, je preko Borzena na voljo 105 milijonov evrov za naložbeno pomoč v sončne elektrarne, pričakuje pa se sprostitev dodatnih 45 milijonov evrov po sprejetju novega energetskega zakona in nadaljnjih 75 milijonov evrov v prihodnosti. Pojasnjeno je bilo tudi, da so preko ministrstva na voljo sredstva za postavitev elektrarn na občinske javne stavbe, s trenutno rezervacijo 20 milijonov evrov, ki se bodo po potrebi povečala.
Za projekte OVE bomo v letih 2024–2026 samo prek Borzena namenili 271 milijonov evrov. Poleg tega pa v tem obdobju namenjamo za OVE na ministrstvu še 144 milijonov evrov sredstev iz Kohezijskega sklada, 13 milijonov evrov iz naslova Švicarskega mehanizma ter 50 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), skupaj torej 207 milijonov evrov. S povečanjem sredstev za izrabo sončne in vetrne energije na MOPE dokazujemo, da smo zeleni prehod, ki je odgovornost vseh nas, vzeli zelo resno.
mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo
Poleg tega se nadaljujejo razpisi za samooskrbne fotonapetostne naprave v gospodinjstvih, ki bodo dopolnjeni z dodatnimi pozivi. Država namerava spodbujati občine pri izpolnjevanju lokalnih energetskih ciljev ter pri projektih daljinskega ogrevanja in hlajenja.
Minister Kumer izraža upanje, da bo Slovenija do konca njegovega mandata dosegla cilje na področju obnovljivih virov energije, s čimer se bo izognila plačilu za statistične prenose drugim državam članicam. Na dan 31. decembra 2023 je bilo v slovenski energetski sistem priključenih 49.092 sončnih elektrarn skupne moči 1104,5 MW, kar pomeni, da je bila v zadnjih dveh letih dosežena pomembna rast priključenih naprav za proizvodnjo energije iz sonca.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik
