Zaposleni na gradbiščih, v cestninskem nadzoru, na tržnici in v javnem prometu si vroče dni lajšajo z daljšimi počitki, zadrževanjem v senci in veliko vode. Na inšpektoratu za delo pravijo, da v zadnjem obdobju dobivajo nekaj prijav, ki pa se – čeprav so visokim temperaturam najpogosteje izpostavljeni delavci na prostem – večinoma nanašajo na pisarniška delovna mesta.

Temperature ta teden segajo prek 30 stopinj Celzija, meteorolog Andrej Velkavrh je napovedal, da bo tako tudi do konca tedna. Najbolj vroče bo v vzhodni Sloveniji, kjer bo temperatura narasla do 34 stopinj. Po zakonodaji temperatura na delovnem mestu (z redkimi izjemami) ne sme presegati 28 stopinj Celzija, za delo na prostem posebnih določil ni.

Več počitkov

Pripeko verjetno najbolj občutijo gradbeni delavci. Oskar Komac iz sindikata gradbenih delavcev v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pravi, da bi morali delodajalci zagotavljati hlajene prostore. Pri posebno nizkih gradnjah tega skoraj ni možno zagotoviti.

“Zagotavljajo napitke, predvsem vodo, zaščitna sredstva, kot so očala, kape, kreme, lažja oblačila, obenem zmanjšajo inteziteto dela.”

Oskar Komanc

Sindikat je izvedel kampanjo opozarjanja pred posledicami UV žarkov in tveganjem kožnega raka, obenem pa spodbuja inšpektorat k poostrenemu nadzoru.

V murskosoboškem gradbincu Pomgrad imajo predpisane dodatne odmore za počitek, dodatno zaščitno opremo, na vseh deloviščih je poskrbljeno za zadostne količine vode, našteva Robert Konkolič, strokovnjak za varnost in zdravje pri delu. Predpisana je tudi dodatna zaščitna oprema, med drugim dodatek k čeladi, posebna zaščita za vrat, razne kape z zaščito za vrat, kreme za sončenje, sončna oprema in druga oprema za zaščito. Kot pravi, v tem času ne opažajo posebnih zdravstvenih težav zaposlenih ali odstopanj v načrtovani produktivnosti.

V skrajnem primeru tudi prekinitev dela

Na inšpektoratu pravijo, da je pri delu na prostem odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, delodajalčeva. Ukrepi pa morajo biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki jo ima vsako podjetje. Možni ukrepi so prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, naštevajo na inšpektoratu.

Na inšpektoratu so v zadnjem času dobili nekaj prijav.

“Visokim temperaturam so vsekakor najpogosteje izpostavljeni delavci, ki delajo na prostem in v vročih proizvodnih prostorih, se pa večina prijav nanaša na delo v pisarnah.”

Inšpektorat za delo

Na inšpektoratu težko ocenijo, kako dobro delodajalci spoštujejo zakonodajo, pravijo, saj jih je 31, delodajalcev pa 220 tisoč. “Lahko pa rečemo, da delodajalci različno dosledno spoštujejo zahteve predpisov, ki se nanašajo na zagotavljanje toplotnega udobja,” zaključijo.

Ocenjujejo, da občasno zvišanje temperature na delovnem mestu ne pomeni posebnega tveganja, vendarle pa dodajo, da zakonodaja daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

Sindikalist Komac pravi, da posebnih pritožb ne prejemajo. “Delavci (žal) v gradbeništvu vročino jemljejo kot nekaj običajnega.” Se pa v sindikatu zavedajo, da je 28 stopinj na prostem zdajšnji čas nedosegljivo. “Razen ponoči, ko je možno opravljati nekatera dela npr. asfaltiranje, pa še manj prometa je.«

Inšpektorat svetuje

Inšpektorat za delo (IRSD) sicer glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:

1. Pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature.

2. Popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo.

3. Oblecite se v lahka in zračna oblačila.

4. Seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam.

5. Izogibajte se slani prehrani in začimbam.

6. Najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje.

7. Ne pijte alkoholnih pijač.

8. Najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka.

9. Če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Vir: N1, ves prispevek je na voljo TUKAJ.

Foto: Dreamstime

By A.K.

Komentar: