Na planetih okoli mrtvih zvezd bi lahko obstajalo življenje
Na planetih, podobnih Zemlji, ki krožijo okoli belih pritlikavk – zvezdnih trupel, ki so ostanki umrlih zvezd bi lahko obstajalo življenje. To je osupljiv zaključek nove študije, ki jo je vodil Caldon Whyte, raziskovalec z Floridskega inštituta za tehnologijo. Dolgo časa so znanstveniki domnevali, da so planeti v orbitah belih pritlikavk neprimerni za življenje, saj naj bi bile razmere na njih preveč nestabilne zaradi ohlajanja teh mrtvih zvezd. Vendar nova raziskava, ki temelji na naprednih modelih in opazovanjih, nakazuje, da bi lahko ti sistemi vendarle podpirali življenje, kar odpira povsem nove možnosti v iskanju nezemeljskih civilizacij.
Bele pritlikavke nastanejo, ko zvezdam, kot je naše Sonce, zmanjka goriva za jedrsko fuzijo. V tem procesu odvržejo svoje zunanje plasti, njihova jedra pa se sesedejo v gosto, ohlajajočo se zvezdno žerjavico. Čeprav te zvezde ne proizvajajo več energije, še vedno sevajo preostalo toploto, kar vpliva na planete v njihovih orbitah. Whyte in njegova ekipa so se osredotočili na tako imenovano bivalno območje ali območje Zlatolaska – območje okoli zvezde, kjer temperature omogočajo obstoj tekoče vode, ključnega pogoja za življenje, kot ga poznamo. Z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb (JWST) in novega modela so raziskovalci preverjali, ali lahko planeti v tem območju okoli belih pritlikavk vzdržujejo procese, potrebne za nastanek in ohranjanje življenja.
Širitev meja bivalnih območij
Za razliko od zvezd glavnega zaporedja, kot je Sonce, ki imajo stabilne temperature in jasno določena bivalna območja, so razmere okoli belih pritlikavk veliko bolj zapletene. Ker se te zvezde ohlajajo, se njihova bivalna območja postopoma krčijo, kar pomeni, da se razdalja, na kateri lahko obstaja tekoča voda, zmanjšuje. Whyteova ekipa se je vprašala, ali bi lahko planet v takšnem ozkem območju kljub temu vzdrževal dva ključna procesa: fotosintezo in abiogenezo. Fotosinteza, ki jo poznamo z Zemlje, omogoča rastlinam pretvorbo svetlobe, vode in ogljikovega dioksida v energijo, medtem ko abiogeneza, poganjana z ultravijoličnim (UV) sevanjem, predstavlja teorijo o nastanku življenja iz neživih snovi.
Znanstveniki so simulirali Zemlji podoben planet v orbiti bele pritlikavke in spremljali, kako se spreminja količina energije, ki jo planet prejme med ohlajanjem zvezde. Presenetljivo so ugotovili, da bi lahko tak planet v obdobju sedmih milijard let – kar je ocenjena najdaljša življenjska doba bivalnega območja okoli bele pritlikavke – prejel dovolj energije za oba procesa. To pomeni, da bi lahko fotosinteza podpirala rastlinsko življenje, UV-sevanje pa bi lahko sprožilo kemične reakcije, ki vodijo k nastanku življenja.
Zdi se, da bele pritlikavke zmorejo
“To je precej edinstveno,” je pojasnil Whyte. “Zvezde, kot je Sonce, sicer zagotavljajo dovolj energije za življenje, vendar manjše zvezde, kot so rjave ali rdeče pritlikavke, pogosto ne proizvedejo zadostne količine UV-sevanja ali energije za fotosintezo. Bele pritlikavke pa se zdi, da zmorejo oboje.” Te ugotovitve nakazujejo, da bi morali znanstveniki ponovno preučiti sisteme belih pritlikavk, ki so jih doslej morda prezrli pri iskanju nezemeljskega življenja.
Rezultati raziskave, objavljeni decembra 2024 v reviji The Astrophysical Journal Letters, bi lahko usmerili prihodnja opazovanja z naprednimi teleskopi, kot je JWST. Whyte meni, da bi bilo vredno vložiti čas in sredstva v preučevanje teh zvezdnih sistemov, saj bi lahko odkrili povsem nove možnosti za obstoj življenja v vesolju. “S tem dajemo znanstvenikom zaupanje, da se splača raziskovati te nenavadne svetove,” je še dodal. Raziskava tako širi naše razumevanje bivalnih območij in odpira vrata za nova odkritja v lovu na nezemeljsko življenje.
Portal24; Foto: Pixabay/tslclick
