Na poti k “veliki Srbiji”? Oboroževanje Srbije vznemirja sosede
V zadnjih letih se Srbija intenzivno oborožuje, kar vzbuja skrb v sosednjih državah, kot so Kosovo, Bosna in Hercegovina ter Hrvaška. Zaradi velikih naložb v oborožitvene sisteme je Srbija postala najmočnejša vojaška sila na zahodnem Balkanu. Sosedje opozarjajo na morebitne ozemeljske aspiracije Srbije, zaradi katerih se pojavlja vprašanje, ali Srbija načrtuje vojaške akcije proti svojim sosedam ali celo destabilizacijo regije.
Po poročanju Deutsche Welle so kosovska predsednica Vjosa Osmani in njen kolega iz Bosne in Hercegovine Denis Bećirović že javno izrazili svoje pomisleke glede srbske vojaške krepitve. Osmani je v enem izmed intervjujev septembra poudarila, da je možnost vključitve Zahodnega Balkana v Evropsko unijo in NATO odvisna tudi od odnosa do Srbije, ki po njenem mnenju postaja vse bolj tesno povezana z Rusijo. Bećirović pa je opozoril svetovno javnost med govorom v Generalni skupščini Združenih narodov, naj Srbija prizna suverenost in ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine.
Beograd vlaga v vojaško opremo
V zadnjem desetletju je Srbija okrepila vojaške sile z najsodobnejšo opremo. Po poročanju Deutsche Welle je Beograd pridobil francoske bojna letala, ruske helikopterje in kitajske protizračne sisteme. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je helikopterje opisal kot “leteče tanke”. Poleg tega so po ruski invaziji na Ukrajino v Srbijo prispeli tudi iranski droni, kar je še en pokazatelj širjenja vojaškega sodelovanja s tujimi državami, kot so Rusija, Kitajska in Iran.
Revija The Economist je leta 2021 poročala, da sosednje države skrbijo obsežne nakupe orožja Srbije. Švedski inštitut za mirovne raziskave SIPRI je v svojem poročilu iz leta 2022 ocenil, da je srbski obrambni proračun desetkrat večji od kosovskega, kar omogoča Beogradu, da močno presega svoje sosede po oborožitveni moči. Po podatkih SIPRI Srbija trenutno razpolaga s približno 250 bojnimi tanki, kar pomeni več tankov kot vse druge države nekdanje Jugoslavije skupaj. Na drugem mestu je Hrvaška s 75 tanki, Bosna in Hercegovina jih ima 45, Severna Makedonija pa 31. Kosovo in Črna gora tankov sploh nimata.
Kosovo, ki ostaja posebej ranljivo, je v zadnjih letih poskušalo okrepiti svojo obrambo s turškimi brezpilotnimi letali Bayraktar in ameriškimi protioklepnimi raketami Javelin, ki se v bojih proti Rusiji v Ukrajini izkažejo za zelo učinkovite. Čeprav ti ukrepi predstavljajo pomembno dopolnitev kosovske obrambe, se moč Kosova ne more primerjati s Srbijo.
Strahovi pred oživitvijo koncepta “velike Srbije”
Obrambni ukrepi Srbije pa niso le stvar nacionalne varnosti, saj po mnenju sosednjih držav nakazujejo tudi na širše politične ambicije. Po mnenju mnogih strokovnjakov je projekt “Srbski svet,” nekakšna prenovljena različica nekdanje ideje “velike Srbije,” ključ do razumevanja srbske strategije. Ta koncept, ki vključuje težnjo po združevanju vseh območij, kjer živijo Srbi, ima odmev predvsem v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Ta regija ostaja globoko zaznamovana s spomini na vojne iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki so jih zaznamovale etnične napetosti in ambicije o oblikovanju “velike Srbije,” zaradi česar se pojavlja strah pred ponovitvijo zgodovine.
Bećirović je v svojem govoru v Združenih narodih komentiral junijski “Sveopći srbski sabor” (vseobčni srbski zbor), na katerem je Srbija oblikovala deklaracijo, v kateri je poudarjen “nacionalni interes Srbije,” pri čemer je Kosovo še vedno obravnavano kot del Srbije. Bosanski politiki opozarjajo, da ta deklaracija ni zgolj simbolična, ampak predstavlja resno grožnjo miru v regiji, saj lahko dodatno spodbudi srbske separatistične težnje v Bosni.
Mednarodni odzivi na srbsko vojaško aktivnost
V zadnjih letih so mednarodni opazovalci vse bolj zaskrbljeni zaradi srbske vojaške aktivnosti na Balkanu. Po poročanju Deutsche Welle je nemško zunanje ministrstvo izrazilo ostro obsodbo deklaracije, sprejete na vseobčnem zboru, saj meni, da je škodljiva tako za Bosno in Hercegovino kot za celotno regijo. Zaskrbljenost mednarodne skupnosti izhaja iz domneve, da bi Beograd lahko izkoristil obstoječe etnične napetosti in destabiliziral regijo, še posebej, če bi bosanski Srbi uresničili svoje grožnje o odcepitvi Republike Srpske.
Poleg političnih dejavnikov se tudi vojaške demonstracije na meji s Kosovom, kot so bili paravojaški napadi na kosovske varnostne sile, obravnavajo kot poskusi Beograda za testiranje reakcije zahodnih držav. Lansko leto je bil srbski pritisk ob meji s Kosovom tako intenziven, da je bila potrebna hitra intervencija ZDA in zveze NATO, ki je od Beograda zahtevala umik. Leta 2024 je bil direktor CIE William Burns prisiljen obiskati Bosno in Hercegovino, da bi preprečil eskalacijo konfliktov, ki jih je spodbujal srbski vodja Republike Srpske, Milorad Dodik.
Po poročanju Deutsche Welle mnogi strokovnjaki menijo, da bi Srbija lahko v primeru konflikta v Republiki Srbski posegla z vojaško podporo. To bi pomenilo resno grožnjo miru na Balkanu, saj bi se v konflikt vključile tudi druge države. Trenutna politična situacija v ZDA dodatno povečuje negotovost, saj Donald Trump ponovno prevzema oblast v Washingtonu. Med potencialnimi kandidati za položaj zunanjega ministra je Richard Grenell, nekdanji veleposlanik ZDA v Nemčiji, ki ima velike poslovne interese v Srbiji.
Portal24; Foto: Pexels/fotografija je simbolna
