Včeraj je na Ptuju potekal že deveti posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov, ki ga je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) organiziral Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Dogodek je potekal v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Ptuj ter v Infrastrukturnem centru Ptuj, kjer so se zbrali strokovnjaki s področja kmetijstva, predstavniki državnih institucij, nevladnih organizacij in kmetijskih gospodarstev.
V uvodnem nagovoru je predstavnica ministrstva Joži Cvelbar izpostavila pomen dolgoročnega ohranjanja genskih virov kot temelj za prilagajanje podnebnim spremembam in zagotavljanje prehranske varnosti.
»Genski viri so osnova za razvoj novih, odpornih sort, ki omogočajo prilagajanje na podnebne spremembe in druge okoljske izzive. Slovenska kmetijska politika si prizadeva za vzpostavitev trajnostnih prehranskih sistemov, ki zagotavljajo kakovostno hrano ter prispevajo k okoljskim, gospodarskim in družbenim koristim,« je dejala.
Rdeča nit posveta je bila predstavitev dosežkov Javne službe nalog rastlinske genske banke v obdobju 2018–2025 ter pregled dosedanjega dela na področju zbirk rastlinskih genskih virov. Obenem so razpravljali o prihodnjih usmeritvah in prioritetah, zlasti v luči sprememb, ki jih prinaša nova zakonodaja.
Dobre prakse in nova zakonodaja za krepitev trajnostnega razvoja
Na posvetu so predstavniki ministrstva predstavili tudi rezultate sodelovanja z mednarodnimi partnerji, med drugim znotraj marčevske 20. seje Komisije za genske vire za prehrano in kmetijstvo (CGRFA), ki deluje v okviru FAO.
Predstavili so tudi ukrepe iz Skupne kmetijske politike 2023–2027, ki se nanašajo na rastlinske genske vire, ter novosti Portala znanja. Ta širši javnosti omogoča dostop do strokovnih gradiv, raziskav in inovacij ter krepi izmenjavo znanja znotraj kmetijskega sektorja.
Udeležencem je bil predstavljen tudi osnutek novega Zakona o kmetijstvu (ZKme-2) ter osnutek večletnega programa javne službe nalog rastlinske genske banke. Poseben poudarek je bil namenjen uvedbi demonstracijskih kmetij, ki jih predvideva zakon.
Njihov namen je prikaz dobrih praks, novih tehnologij in inovacij v kmetijstvu. Na teh kmetijah bodo obiskovalci lahko neposredno opazovali uporabo sodobnih pristopov in se učili na terenu.
Predstavitev zbirk rastlinskih genskih virov
Predstavniki javne službe so v nadaljevanju predstavili zbirke rastlinskih genskih virov in njihovo uporabo v različnih nacionalnih in evropskih projektih. Izpostavljeni so bili projekti Life to grasslands, Kmetovanje za ohranjanje vrstno pestrih travišč ter LIFE-IP NATURA.SI, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti travišč, sadovnjakov in drugih tradicionalnih habitatov.
Med primeri dobre prakse je bil posebej izpostavljen projekt LAS Ptujski trojček, ki povezuje lokalne sorte, kot so ptujski lük, ptujski česen in ptujski maslenec. Te sorte se ohranjajo, promovirajo in tržijo kot pomemben del lokalne kmetijske identitete.
Predstavljen je bil tudi samostojen projekt Ptujski lük, ki temelji na več kot 200-letni tradiciji ročne pridelave ptujske rdeče čebule. Projekt je zasnovan celostno – od ohranjanja semenskega materiala do trženja končnega proizvoda kot butične slovenske specialitete.
Udeleženci so si po uradnem delu posveta ogledali tudi Infrastrukturni center Ptuj, kjer potekajo številne raziskave in javne službe, vključno s projektom LiveSeeding, ki ga KIS izvaja v okviru pobude LivingLab. Na poskusnih poljih in demonstracijskem vrtu so bile predstavljene konkretne rešitve in rezultati, kar je dodatno okrepilo pomen povezovanja teorije in prakse v kmetijstvu.
Miha D. Kovač
Foto: Pexels
