Evropska komisija po oceni nadzornega organa EU zaostaja pri enem ključnih projektov – povezovanju enotnega trga storitev. Kljub letom opozoril in političnih napovedi velik del ovir med državami članicami ostaja.
Evropsko računsko sodišče je v novem poročilu zapisalo, da prizadevanja za večjo integracijo storitvenega sektorja niso zadostna. Težava ni le v kompleksnosti trga, ampak tudi v tem, da se pravila pogosto ne izvajajo, ovire pa se niti ne spremljajo sistematično.
Ovire ostajajo, napredek se vleče
Po ugotovitvah revizorjev je približno 60 odstotkov ovir, ki jih je Komisija zaznala že pred več kot 20 leti, še vedno prisotnih. To pomeni, da se ključni problemi vlečejo desetletja.
„Primanjkuje ambicij,“ je dejal član Evropskega računskega sodišča Hans Lindblad. Ob tem je opozoril na pomanjkljivo izvajanje pravil in nejasno strategijo, ki naj bi vodila integracijo.
„Očitno primanjkuje izvajanja in seveda bi lahko bila potrebna dodatna zakonodaja,“ je dodal.
To prihaja v času, ko EU poskuša pospešiti gospodarsko rast in zmanjšati zaostanek za ZDA in Kitajsko. Prav enotni trg naj bi bil eden glavnih vzvodov, a se v praksi premika počasi.
Ključni sektor ostaja razdrobljen
Storitve predstavljajo približno 70 odstotkov gospodarstva EU, a njihov delež v trgovini med državami članicami ostaja nizek – okoli petine. To kaže, koliko potenciala ostaja neizkoriščenega.
Na to je opozorilo tudi poročilo iz leta 2024, ki ga je pripravil nekdanji italijanski premier Enrico Letta. Predlagal je konkretne korake za povezovanje sektorjev, kot so telekomunikacije in finance, vendar se večina teh predlogov do danes ni premaknila.
Težava ni le v Bruslju. Revizorji opozarjajo, da velik del odgovornosti nosijo države članice, kjer ovire ostajajo na nacionalni ravni. Kot primer so izpostavili omejitve pri napotitvi delavcev v Nemčiji ter dolgotrajne zaplete pri podeljevanju koncesij za storitve na plažah v Italiji.
Strategija brez jasnega cilja
Dodatna težava je po oceni sodišča tudi sama strategija Komisije. Dokument o enotnem trgu iz leta 2025 po njihovem ne pove jasno, kaj želi Bruselj doseči.
Ob tem Komisiji očitajo tudi, da ni pripravila dovolj poglobljenih analiz o koristih integracije, kot so to storile nekatere druge institucije.
„Komisija mora to storiti, ker je Komisija tista, ki predlaga zakonodajo,“ je dejal Lindblad.
Kritika je tako dvosmerna: Bruselj brez jasnega načrta, države članice brez prave volje za spremembe. Rezultat pa enak kot že leta – enotni trg storitev ostaja nedokončan projekt, kljub temu da predstavlja največji del evropskega gospodarstva.
