Naj se novoletne želje dobro slišijo in močno odmevajo

ByUredništvo

29. decembra, 2022
Milena Miklavčič [Foto: osebni arhiv)

Naj se novoletne želje dobro slišijo in močno odmevajo

Polovico življenja sem preživela v času, ko smo si ob novem letu želje izrekli zgolj kot “pa srečnga in zdrauga”. To so bili časi, ko je bilo življenje preprosto kot motor fička. Simbolično rečeno: vsak, ki je imel dve desni roki, je v njem lahko malo pošraufal, če je avto slučajno odpovedal pokorščino.

Želje niso bile povezane z gmotnimi dobrinami, kupljenimi v razkošnih blagovnih centrih. V omari so visele, na eni strani takmašne obleke, na sredi tiste za v šolo, v kurilnici pa smo imeli obešalnik za ta vsakdanja oblačila. Živeli smo preprosto, točno smo vedeli, da bo ob Božiču mama spekla makovo in orehovo potico in že sredi poletja so se nam ob misli na praznike in na sladke dobrote začele cediti sline.

To so bili časi, ko so bile Lojzke, Francke in Poldke mlade in poskočne. Danes, ko imajo glavno besedo njihovi vnuki, ki slišijo na ime Marlon, Ula Sijaj, Sarah Elinor, Paris Noa, Mabel ali Inaj, so tudi pričakovanja, o katerih poje zimzelena popevka Polnočni poljub, mičkeno drugačna.

Lokali po naši dolini so, če ne zaprti, pa vsaj prazni. Dedje bi se obračali v grobu, če bi to vedeli. Ljudje so pozabili, kaj je družabnost, raje posedajo pred televizijo, računalniki ali pa skupaj z otroki brskajo po telefonu.

Menda tudi tisti, ki so odpotovali na Maldive, počnejo podobno, le da kakšnih tisoč kilometrov stran … pod palmami.

Kakšne želje prihajajo iz srca?

Kaj reči prijateljem, kaj jim sporočiti, da besede ne bodo delovale plehko in naučeno? Kako jih prepričati, da prihajajo od srca? Se jih spomnimo preko maila, sms-sporočila Snapchata? Messengerja? Koliko jih je, ki se usedejo za mizo, vzamejo v roke nalivnik in v voščilnico, ki so jo morda celo sami izdelali, napišejo nekaj prijaznih voščil za leto 2023?

“Enga srečnga pa zdravga” ni več moderen. V 21. stoletju imamo zaradi različnih internetnih brskalnikov lepih, sladkih, nežnih in v srce segajočih besed na voljo, kolikor hočeš!

Včasih celo preveč, saj nam ponujajo tudi na milijone različnih slikic, filmčkov, božično-novoletnih melodij. Kiča se ni mogoče ubraniti. Preprosto iskrenost, dotik srca, nekaj lastnega in izvirnega, po navadi iščemo z žegnano svečo. Pri sebi, in sicer.

Nočem, da bi mi prišlo v navado, da bi voščila kar stresala iz rokava. Želim si – in to zelo iskreno -, da bi se želje slišale in odmevale, da bi bilo tisto, kar zapišem – drugačno. Da besede ne bi zvenele kot konfekcija. V mislih se vedno bolj vračam med vrednote, ki še zmeraj niso izgubile svoje vrednosti, le malo prahu se je nabralo na njih.

”Kaj si želite v novem letu?”sem spraševala prijatelje in znance. ”Nič posebnega,” so mi odgovorili, ”želimo si zdravja, miru, povezanosti v družini.”

Komu polepšati dan

Tudi meni se oči zasvetijo ob misli, da sem morda komu na kakršenkoli način polepšala dan. Presrečna sem za vsakega, ki ”pozabi” jamrati in bika še pravočasno zagrabi za roge.

”Kaj je zate sreča?”me je vprašala Šefica.

”Nič posebnega,”sem ji odgovorila, ”vsakič, ko me objameš in mi narišeš risbico, sem srečna.”

”A ne opaziš, kako leta bežijo mimo?” Glas se je vnukinji narahlo zatresel. Začutila sem, da jo je strah, ko opazuje, kako mi sivijo lasje.

”Odvisno, koga imamo za vzornika. Jaz imam same takšne, ki še pri devetdesetih premikajo gore!”se ji spet nasmehnem. Bila je prepričana, da se šalim. Pa se nisem.

”Potem si ne želiš novih prsi, pa da bi shujšala, preživela dopust na Maldivih, spoznala sanjskega moškega, zadela milijon na loteriji? Si kupila nove dizajnerske čevlje?”

Šefica se strašno rada šali!

Neskončen dan

Človek je ustvarjen na podoben način kot narava. Na nas je, da znamo ločiti zrno od plevela. Nihče drug nam ne bo pomagal, če si ne bomo najprej sami. Konec koncev je tako, da je v vsaki, tudi v slabi stvari nekaj dobrega. In ko dojamemo to, slednje sporočilo, se ne branimo prav nobene izkušnje, ki nas doleti.

Se še spomnite filma Neskončen dan (Groundhog Day) iz leta 1993? V glavnih vlogah sta blestela Bill Murray, Andie MacDowell?

Pogosto se spomnim nanj, ker se mi vsakič, ko ga gledam, zdi, kot da bi gledala zgodovino Slovenije. Sproti pozabljamo na vse hude stvari, ki so se nam zgodile, pozabljamo, da nas kuhajo kot žabo v vreli vodi, da se vsak dan znova pustimo pretentati in povleči za nos.

A danes več kot toliko o štriku, ki smo si ga zadrgnili okoli vratu, ne bom razpredala.

Naslednje leto bo še veliko priložnosti na voljo!

Zato dragi moji:

”Leto 2023 naj se začne z obilo hvaležnosti v srcu za vse, kar nam je bilo,
kljub vsemu, podarjeno in name polepšalo dan, trenutek ali misel. Pa radi se imejmo, pa bo!”

MM, tista, ki posluša in piše.

Več o avtorici: TUKAJ