Majhen vetrič nesoglasij med predsednikom vlade dr. Robertom Golobom in ministrico za notranje zadeve mag. Tatjano Bobnar, se je v minulem tednu prelevil v pravi vihar.
Vihar, ki je po eni strani odpihnil notranjo ministrico, po drugi strani pa, podobno kot v pravljici o treh prašičkih, odpihnil hišico iz novinarske slame prispevkov, v kateri je zadnjih šest mesecev prebival premier.
Jabolko spora
Jabolko spora med premierjem in notranjo ministrico naj bi bilo njegovo nasprotovanje imenovanju Boštjana Lindava za direktorja Generalne policijske uprave ter premierjev poiskus neposrednega vmešavanja v kadrovske zadeve policije.
Jabolko spora med premierjem in notranjo ministrico naj bi bilo njegovo nasprotovanje imenovanju Boštjana Lindava za direktorja Generalne policijske uprave ter poiskus neposrednega vmešavanja v kadrovske zadeve policije.
Argument ministrice je bil, da si želi sama izbrati najožji krog sodelavcev ter nasprotovanje konkretni zahtevi po zamenjavi osebe.
Ministrovanje ni mačji kašelj. Še posebej ne na ti. državotvornih ministrstvih, kamor sodi tudi notranje in z lahkoto se strinjamo, da moraš imeti okoli sebe ljudi, katerim res zaupaš.
Kakšen je argument Roberta Goloba v tem sporu, pravzaprav ne vemo, saj ga (do trenutka tega pisanja) sam ni pojasnil. Namesto njega so se oglasili njegovi “odvetniki”.
Kar štirje. Urška Klakočar Zupančič, Dominika Švarc Pipan, Maša Kociper in Branko Lobnikar, ki so v en glas zatrjevali, da je premierjevo delovanje čisto normalno.
Zanimivo, da bi politike vešč premier npr. predlog Bobnarjeve elegantno rešil tako, da bi ga kljub nestrinjanju uvrstil na glasovanje na seji Vlade, nato pa z argumenti (ali zakulisnimi dogovori) poskrbel, da predlog ne bi bil potrjen.
Tako, kot je to dejal nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak med gostovanjem v eni od oddaj 24ur Zvečer:
Vendar pa Golob tega ni storil. Namesto politične pretkanosti je pokazal mišice, brutalno silo, po mafijskem vzoru.
Notranji ministrici je dal jasno vedeti, da bo tako kot bo rekel on ali pa imenovanja Lindava v redni mandat ne bo. Lindavu se podaljša “poiskusna doba” zato, da z Bobnarjevo opravita kadrovsko “čiščenje” in da bo kasneje Golob lahko presodil, če je vse skladno z njegovimi zahtevami. Če bo, bo Lindav potrjen v trajen mandat, če ne, bomo pa še videli.
O kadrovskem “čiščenju” je namreč med četrtkovo oddajo Tarča, ki je obravnavala to temo, govorila predvsem Urška Klakočar Zupančič, ki je bila tudi v vlogi zagovornika premierja.
V omenjeni oddaji so namreč navedli kar 76 zamenjav v notranjem ministrstvu v času te vlade. Šestinsedemdeset.
Za povrh je šla predsednica Državnega zbora ponovno tudi čez rob sprejemljivega. V žaru obrambe svojega šefa in po njenem nuje po “čiščenju” v policijskih vrstah, je delovanje slovenske policije v času Janševe vlade primerjala kar z delovanjem zloglasnega nacista Eichmanna, ki je bil posredno kriv za pomor milijonov židov v nacistični Nemčiji. Seveda tudi uporaba PR floskule golobistov – zaplinjanje ljudi v času Janševe vlade – ni manjkala.
Neverjetno, a resnično. Več o tem TUKAJ.
Zakaj sploh menjati ljudi v policiji?
Kleč Golobovih kadrovskih zahtev v policijskih vrstah je seveda v vsebini in ne obsegu oz. količini. V Policiji je skupaj zaposlenih cca 8.000 ljudi. Teh 76 je, številčno gledano, pravzaprav zanemarljivo.
A tako kot pri novinarjih, ko o neki zgodbi pišejo bolj zavzeto, o drugi manj, je podobno tudi v policiji (in še marsikje). Neko zadevo, npr. povezano z gospodarskim kriminalom, se razišče bolj temeljito, drugo pa malo manj ali pa sploh ne. Določen del odločitev pri delu je vedno subjektivne narave.
Seveda se vsi strinjamo, da tako ni prav. Da bi moralo biti vedno vse raziskano v celoti, o vsem napisano ali poročano v celoti ipd.
A tako bi bilo v idealnem svetu, ne v realnem. V realnem svetu se vedno najde (upravičen) razlog. Ni dovolj ljudi, denarja, časa, prostora, energije, motivacije, informacij itd.
Seveda se vsi strinjamo, da tako ni prav. Da bi moralo biti vedno vse raziskano v celoti, o vsem napisano ali poročano v celoti ipd. A tako bi bilo v idealnem svetu, ne v realnem.
Ne spreglejte
Pomembno je, kdo so odločevalci v sistemu. Pri vsaki vladi, ne samo Golobovi. To, da nekaterim šteje strokovnost, drugim pa pripadnost, je stvar agensa politike, ki je zmagala na volitvah.
Kaj je točno mislil s svojim zapisom Franc Kangler, bivši državni sekretar na Ministrsvu za notranje zadeve, ki bi glede na svoj nekdanji položaj, verjetno kaj že moral vedeti tudi o takšni problematiki?
Je ciljal na to, da če bo Golob pravočasno kadrovsko uredil strukturo sebi v prid, ne bo procesiran v primerih, ki se ga tičejo iz časov direktorovanja v Gen-I? Da bodo “njegovi” ljudje vplivali, kaj se bo raziskovalo bolj in kaj manj tudi v zadevah, ki se tičejo njega?
O tem lahko trenutno le špekuliramo. A roko na srce, vse skupaj deluje precej strašljivo.
Kljub vsemu verjamem, da je velika večina zaposlenih v policiji profesionalcev in da tako enostavno tudi ne gredo stvari skozi.
Stroka ali pripadnost?
V poročilu vršilca dolžnosti direktorja Policije, mag. Boštjana Lindava, smo lahko tudi zasledili omembo “skrivnostne” osebe, ki se že od konca maja 2022 predstavlja kot vodja varovanja Roberta Goloba.
Kasneje se je po poročanju medijev izkazalo, da gre za nekdanjega varnostnika predsednika Janeza Drnovška, Miloša Njegoslava Milovića. Več tukaj.
Pri tem se velja vprašati vsaj dve vprašanji:
- Vzporedni sistem varovanja: Zakaj ima Robert Golob svojo enoto za varovanje, če mu to varovanje itak nudi notranje ministrstvo?
- Laganje v Državnem zboru: Ali je premier Robert Golob lagal Državnemu zboru in celotni slovenski javnosti, da ne obstaja “neznana” oseba, ki skrbi za njegovo varnost?
Golobov sistem varovanja
Osrednji argument golobistov je, da je bil svoj sistem varovanja premierja tudi že pri Janezu Drnovšku in da to ni nič novega . Mogoče res, vendar pa je bil kontekst bistveno drugačen.
Janez Drnovšek je bil član predsedstva bivše Jugoslavije in po osamosvojitvi tudi (drugi, za Peterletom) predsednik vlade Republike Slovenije, nato tudi predsednik države.
Varnostne strukture so bile takrat, kljub Peterletu kot predhodniku, še vedno trdno vpete v jugoslovanski varnostni sistem. Po domače, prestreljene z jugo špiclji, aktivisti, udbaši itd.. Kot so deloma verjetno še danes, le (upam) da manj. Vsaj glede na zapise o Vzporednem mehanizmu, avtorja Rada Pezdirja in delovanju Udbe avtorja Igorja Omerze.
Zakaj je Drnovšek to storil? Vsak predsednik kar zajeten del časa preživi na vožnjah, srečanjih in sprehodih, kjer so varnostniki zraven. V tem času telefonira, se pogovarja itd., kar varnostniki seveda tudi slišijo. Ne bom špekuliral, ali je kaj vedel okoli uhajanja informacij pri Peterletu ali ne, da je čutil potrebo po takšni potezi.
Država Slovenija, tako kot vse urejene države, tovrstno varovanje ureja sistemsko. V svoji kratki zgodovini je tako uspešno obvarovala številne domače in svetovne predsednike držav, vlad, srečanje npr. Busha in Putina itd.
Pred kom in zakaj se Golob, za razliko od svojih predhodnikov, nenadoma čuti tako ogroženega? Mu kdo grozi? Obstoječi varnostniki niso zaupanja vredni?
Upam da ne in držim pesti, da gre zgolj za Golobovo kaprico.
Če je zgolj kaprica, bomo že preživeli. Če ni, smo namreč posredno ogroženi vsi.
Robert Golob in odgovor v Državnem zboru
Precej bolj resen izziv od organizacijske oblike umeščenosti varovanja v sistem varovanja pa predstavlja odgovor Roberta Goloba v Državnem zboru dne 21.11.2022.
Gre za odgovor na vprašanje poslanca glede njegovega varovanja in osebe, ki naj bi to izvajala.
Na vprašanje poslanca Žana Mahniča:
” … Ali poznate Miloša Milovića? Če da, kakšen je vaš odnos z njim? Ali držijo informacije, da je on tisti, ki je neuradno zadolžen za vaše varovanje? … “
je Robert Golob med drugim odgovoril:
” … Ne, gospod Milović ni v ničemer na nobeni funkciji, ne imenovan, še manj zaposlen za moje varovanje in ne skrbi. Za moje varovanje skrbi služba, ki je za to pooblaščena in je zaposlena na Generalnem sekretariatu vlade. Še enkrat, gospod Milović ni zaposlen niti ne skrbi. …”
V svojem poročilu Robertu Golobu 14 dni kasneje, točneje 6. 12. 2022 (vir), pa v.d. direktorja Policije Boštjan Lindav zapiše:
“… Kot posebej neodgovorno ravnanje, z veliko mero nezaupanja v strokovnost policije in njeno avtonomnost se kaže tudi s tem, da je na več sestankih med dvema državnima organoma, …, sodeloval človek, ki v nobenem od navedenih organov ni zaposlen. Ob tem posebej izpostavljam, da je bilo neprimerno tudi to, da sem bil kot v.d. generalnega direktorja policije o izbiri vodje SVPV obveščen prav s strani tega človeka, ki ni imel nikakršne formalne vloge v GSV (Generalni sekretariat vlade). …” (Opomba: to se je dogajalo konec maja 2022.)
Se samo meni zdi, da tukaj nekaj ne gre skupaj? Da nekdo laže? Ustvarite si sodbo sami.
Prvovrsten škandal
Če predsednik vlade pred celotnim poslanskim zborom zatrdi, da omenjeni Milovič ni v nobenem (službenem) odnosu ne z njim in ne z vlado, ta pa po besedah aktualnega šefa Policije nastopa kot uradna oseba in se zadržuje v prostorih vlade, je nekaj hudo narobe. Trditvi sta si namreč diametralno nasprotni.
Doslej znane informacije uperjajo prst v smer, da Robert Golob laže.
Kar pa je škandal brez primere v slovenski zgodovini.
Predsednik vlade laže Državnemu zboru in slovenski javnosti?
Saj to ne more biti res, kajne?
Kot bi dejal Elon Musk: “Let that sink in.” (Naj dobro sede.)
Edvard Kadič
Več o avtorju tukaj
