Najhitrejši planetarni sistem? Skozi galaksijo drvi zvezda s skrivnostnim spremljevalcem
Znanstveniki so morda odkrili zvezdo s tujim svetom, ki drvi skozi Mlečno cesto s hitrostjo približno 500-krat večjo od hitrosti krogle. Če se domneve potrdijo, bi šlo za najhitrejši planetarni sistem, kar jih je bilo kdaj opaženih. Kljub temu ostajajo številne nejasnosti o resnični naravi tega prehitrega predmeta in njegovega spremljevalca.
Že leta 2011 so raziskovalci z metodo mikroleče ob velikih objektih zaznali par skrivnostnih objektov v Mlečni cesti. Mikroleče so nizkostopenjske gravitacijske leče, kjer se svetloba ukrivi zaradi popačenja prostor-čas. Čeprav para niso neposredno videli, so gravitacijske anomalije pokazale, da je večji predmet približno 2300-krat večji od manjšega, piše Live Science. Ena od vodilnih teorij je, da gre za sistem majhne zvezde in obsežnega eksoplaneta v galaktični izboklini blizu središča Rimske ceste.
Nova študija razkriva hitrostni fenomen
V novi študiji, objavljeni 10. februarja v The Astronomical Journal, je druga skupina raziskovalcev identificirala zvezdo, ki bi lahko bila večji objekt iz para iz leta 2011. Zvezda ima približno eno petino mase Sonca in je od Zemlje oddaljena okoli 24.000 svetlobnih let. Izračuni kažejo, da potuje s hitrostjo vsaj 1,9 milijona km/h (1,2 milijona mph).
Pri novih opazovanjih eksoplaneta niso zaznali. Slednje je sicer pričakovano, saj je za odkritje planeta v orbiti potrebnih več let spremljanja. Kljub temu raziskovalci na podlagi podatkov predvidevajo maso potencialnega planeta in njegovo orbito.
Možni super-Neptun v hiperhitrostni orbiti
Glavni avtor študije, Sean Terry z Univerze v Marylandu in NASA Goddard Space Flight Center, ocenjuje, da bi šlo lahko za super-Neptun, približno 30-krat masivnejši od Zemlje. Predvidevajo, da kroži okoli zvezde na razdalji, ki bi bila primerljiva z razdaljo med Venero in Zemljo v našem Osončju. Ekipa je ob tem poudarila, da planet zaradi majhnosti zvezde najverjetneje ni naseljiv.
Po ocenah bi se potencialni planetarni sistem gibal skozi Mlečno cesto z dvakrat večjo hitrostjo od našega Osončja. Če bi zvezda potovala hitreje od 2,1 milijona km/h (1,3 milijona mph), bi lahko dosegla ubežno hitrost in skupaj s planetom zapustila Mlečno cesto ter vstopila v medgalaktični prostor.
Nejasnosti in alternativne razlage
Kljub razburljivim možnostim obstaja še veliko nejasnosti. Raziskovalci opozarjajo, da ni zagotovila, da gre za isto zvezdo, zaznano leta 2011, saj njeno gibanje še ni neposredno potrjeno. Po besedah Davida Bennetta, višjega raziskovalca na Univerzi Maryland in NASA Goddard, bi morali zvezdo opazovati še vsaj eno leto, da bi potrdili, ali njeno gibanje sovpada z zaznavami iz leta 2011.
Obstaja tudi drugačna hipoteza: da leta 2011 sploh niso opazovali zvezde in planeta, temveč velikanski eksoplanet z lastno eksomoono, pri čemer bi bil par predmetov precej bližje Zemlji. Aparna Bhattacharya, soavtorica študije z Univerze Maryland in NASA Goddard, je pojasnila, da bi morebitno mirovanje zaznane zvezde pomenilo večjo verjetnost scenarija eksomoone.
Foto: Pexels/Pexels/fotografija je simbolna
