Največji varnostni izziv Evrope po hladni vojni – Ukrajina brez podpore ZDA

ByA.K.

18. januarja, 2024 , , , , ,
Foto: PexelsFoto: Pexels

Največji varnostni izziv Evrope po hladni vojni – Ukrajina brez podpore ZDA

Na ponedeljkovi komemoraciji, ki naj bi simbolizirala solidarnost EU, se bodo razkrile velike politične razlike med državami članicami. Največji varnostni izziv Evrope po hladni vojni se odraža v grozljivi možnosti, da bo morala Ukrajina financirati in oborožiti sama, brez podpore ZDA.

Med evropskimi voditelji, ki bodo prispeli v Berlin, da bi se poklonili Wolfgangu Schäubleju, državniku, ki ga v Nemčiji zelo občudujejo zaradi njegove ključne vloge pri ponovni združitvi Nemčije po padcu berlinskega zidu in spreminjanju Nemčije v velesilo na svetu, bo tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Projekt, ki velja za srce Evrope, bo na ponedeljkovi komemoraciji poudarjal pomen evropske enotnosti.

Nemški kancler Olaf Scholz pa bi lahko poslal Macronu precej ostrejša sporočila od običajnih hvalospevov francosko-nemškemu sodelovanju. Nemčija se razočara nad Francijo, ki sicer govori o potrebi po samostojnosti Evrope, vendar zaostaja pri vojaški pomoči državi, ki si prizadeva za članstvo v EU – Ukrajini.

Pomoč Ukrajini bo glavna tema pogovorov med voditeljema v ponedeljek, je povedal uradnik blizu nemškega kanclerja. To srečanje se odvija v času, ko Scholz javno izraža svoje pritožbe nad nizko stopnjo vojaške pomoči Ukrajini, ki jo zagotavljajo druge države EU.

Trump začel z zmago

Prepričljiva zmaga Donalda Trumpa na parlamentarnih volitvah v Iowi v začetku tega tedna samo še dviguje stave in povečuje verjetnost, da se bo Evropa morala z rusko agresijo na celini, če se vrne v Belo hišo, spopasti sama.

Nemčija namerava osramotiti države EU, ki niso dovolj prispevale k ukrajinski vojaški pomoči. Po podatkih Inštituta za svetovno gospodarstvo v Kielu je Nemčija do oktobra lani za Ukrajino zagotovila 17,1 milijarde evrov pomoči, medtem ko je francoski vložek znašal le 0,5 milijarde evrov, italijanski 0,7 milijarde evrov in španski 0,3 milijarde evrov. Scholz bo tako pritisnil na voditelje EU, naj okrepijo svoje prizadevanje za premagovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poudarja, da morajo svoj del odgovornosti prevzeti tudi druge EU države in prispevati orožje za ukrajinsko vojaško podporo. S tem se pripravlja na vrh Evropskega sveta 1. februarja, kjer bo osrednja tema razprave vojaška zavez Evrope.

Macron podpira strateško avtonomijo Evrope

Po prepričljivi zmagi Donalda Trumpa na parlamentarnih volitvah v Iowi se je s svojo tradicionalno retoriko o potrebi po “strateški avtonomiji” Evrope odzval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Macron poudarja, da Evropa mora postati močnejša in se zna zaščititi, ne da bi bila odvisna od drugih. “To kaže, da mora biti Evropa lucidna glede ZDA,” je dejal Macron.

Ker se najbrž zaveda naraščajoče frustracije zaradi pomanjkanja dejanj, je Macron napovedal, da bo Francija v prihodnjih tednih dostavila 40 raket dolgega dosega SCALP-EG in “nekaj sto” bomb Ukrajini. To je njegov odziv na razočaranje nad pomanjkanjem podpore za Ukrajino s strani drugih evropskih držav.

Nemčija je sicer dolgo oklevala, da bi pomagala Ukrajini, a je na koncu odobrila dobavo nemških tankov leopard 2 Ukrajini. Vendar pa je Nemčija še vedno soočena z očitki, da ni dovolj prispevala k ukrajinski vojaški podpori. Po poročanju Politica visoki nemški uradniki priznavajo, da jih to zelo razjezi.

Tveganje, da bi Nemčija postala edina pomembna podpornica Ukrajine, vzbuja skrb, še posebej zaradi njene zgodovinske občutljivosti na nevarnosti, ki jih predstavlja Rusija. “Dobave orožja Ukrajini, ki jih je doslej načrtovala večina držav članic EU, so vsekakor premajhne,” je dejal nemški kancler Olaf Scholz v začetku tega meseca. “Potrebujemo več prispevkov.”

Evropa ne sme več odlašati

Na sedežu EU v Bruslju se krepi občutek, da se vložki povečujejo in da Evropa ne more več odlašati. Madžarskemu premierju Viktorju Orbánu, Putinovemu zavezniku, je decembra uspelo preprečiti, da bi EU ukrajinskemu gospodarstvu v višini 50 milijard evrov.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je napovedala odločno stališče glede odobritve sredstev za Ukrajino med vrhom 1. februarja, ne glede na ovire. Von der Leyen poudarja, da si prizadeva za soglasno odločitev vseh 27 članic EU, vendar ni izključila možnosti, da bi Madžarsko izrinila, če to postane potrebno. “Pripravljeni smo na dogovor do 26.,” je dejala v intervjuju za Euronews v Davosu.

Ključno vprašanje, ki si ga postavljajo evropski uradniki, je, ali je Evropa sposobna nadomestiti ameriško “trdo moč”, še posebej glede na njeno slabo uspešnost pri povečevanju industrijske proizvodnje za zadovoljitev potreb Ukrajine. Velika Britanija in Francija sta sicer izrazili voljo za sklenitev varnostnih dogovorov z Ukrajino, vendar ostaja vprašanje, koliko to pomeni brez podpore ZDA.

Zgodovinska prelomnica

François Heisbourg, višji svetovalec za Evropo na Mednarodnem inštitutu za strateške študije, meni, da je morebitna ameriška opustitev Evrope lahko zgodovinska prelomnica. “Na to spremembo smo tako nepripravljeni, kot smo bili na konec hladne vojne leta 1989,” je dejal, dodal pa je: “Toda to je bila dobra novica. To je slaba novica.”

Heisbourg opozarja, da trditev, da je Nemčija druga največja vojaška donatorka Ukrajini, ni povsem natančna, saj Nemčija večinoma dobavlja staro orožje iz hladne vojne. Francozi in Britanci pa zagotavljajo strateško pomembno in uporabno orožje. Nemčija sicer še vedno zavrača dobavo preciznih raket dolgega dosega Taurus Ukrajini, in sicer zaradi strahu pred uporabo proti ruskim tarčam.

V zadnjem parlamentarnem zasedanju so člani nemške konservativne opozicije predlagali dobavo rakete Taurus Ukrajini. Večina predstavnikov je predlog zavrnila. Norbert Röttgen, nemški konservativni poslanec, ki si je prizadeval za večjo pomoč Ukrajini, je izrazil skrb za prihodnost in dejal, da “ni možnosti, da bi se temu izognili.”

Sklep: Če Evropa ne bo ukrepala odločno, se bo ruska vojna v Ukrajini še bolj približala Evropi, kar postavlja EU pred pomembno odločitev glede svoje vloge v globalni varnosti.

vir; Foto: Pexels; Portal24