Napadi Hutijev na podmorske kable razkrivajo globalno ranljivost internetnih povezav

Foto: Pexels

Napadi Hutijev na podmorske kable razkrivajo globalno ranljivost internetnih povezav

V nedavnem poročilu, objavljenem v časopisu “Globes”, je prišlo na dan, da so napadi, ki so jih izvedli Hutiji, podprti s strani Irana, na podmorske komunikacijske kable v Rdečem morju, izpostavili kritično ranljivost mednarodnih internetnih povezav. Napadi, ki so prvič v zgodovini namerno ciljali na ključno infrastrukturo, odgovorno za večino internetnega prometa med celinami, so povzročili znatno škodo štirim pomembnim podmorskim kablom: AAE-1, Seacom, EIG in TGN.

Poročilo podrobno opisuje, kako so bili poškodovani štire izmed sedemnajstih ključnih kablov, ki povezujejo različne dele sveta skozi ozek prehod med Savdsko Arabijo in Džibutijem v vzhodni Afriki. Te poškodbe ne samo da so izpostavile možnost terorističnih skupin, da prekinejo globalne komunikacije, temveč so tudi opozorile na potencialne posledice za mednarodno trgovino in varnost.

Incident izpostavlja, da približno 60 odstotkov svetovnega internetnega prometa teče skozi te podmorske kable, ki se raztezajo od Sredozemlja, preko Sueškega prekopa, do Rdečega morja. Incident je povzročil takojšnje motnje v komunikaciji za zahodne zaveznike in ključna telekomunikacijska podjetja, kot so tista v Združenih Arabskih Emiratih, Indiji in Egiptu. To je povzročilo zaskrbljenost glede dolgoročne varnosti in odpornosti svetovnega spleta.

Mednarodne reakcije

Kljub očitni resnosti situacije, so vpletena podjetja in vlade, vključno z Združenimi državami Amerike, poskušala zmanjšati medijsko pozornost okoli incidenta, da bi zmanjšale napetosti in preprečile morebitne dodatne provokacije v občutljivi regiji. Na območje so bile poslane ladijske ekipe za popravilo poškodovanih kablov, kar je bilo ključnega pomena za obnovitev stabilnosti in zanesljivosti globalnih komunikacij.

V odziv na te napade je Savdska Arabija predlagala gradnjo kopenskega mostu komunikacijskih kablov, ki bi zaobšel Rdeče morje in potencialno zagotovil varnejšo in bolj zanesljivo pot za mednarodne komunikacije. Ta predlog, ki ga je podprl Rian Al-Sa’adi, višji svetovalec na savdskem ministrstvu za komunikacije, bi povezal ZAE, Bahrajn in Katar z Indijo in vzhodno Azijo, s čimer bi se ustvarilo dodatno digitalno vozlišče in zmanjšalo tveganje za prihodnje napade na podmorske kable.

Stroški popravila

Izvršni direktor ameriškega svetovalnega podjetja OpenCables Sunil Tagare, eden od ustanoviteljev mednarodnega podmorskega komunikacijskega kabla FLAG, položenega za 1,6 milijarde dolarjev med Evropo in Japonsko preko Bližnjega vzhoda in Azije, je izrazil upanje, da bo jemenska vlada omogočila plovilom dostop za popravilo škode na kablih. Za popravila, ki lahko trajajo do osem tednov, so zavarovalni stroški lahko visoki, pri čemer lahko dnevni stroški zavarovanja ladje za popravilo dosežejo do 150.000 dolarjev.

Tagare poudarja pomen ustvarjanja alternativne poti za podatkovni promet med Azijo in Evropo, ki bi šla skozi Savdsko Arabijo, Oman in ZAE, ne le za zmanjšanje odvisnosti od Sueškega prekopa kot edine točke napake, ampak tudi za znižanje cen, ki jih Egipt zaračunava za promet skozi prekop. Ocenjuje se, da telekomunikacijski ponudniki za prehod kablov skozi Sueški prekop plačajo med 200 in 250 milijoni dolarjev v življenjski dobi kabla, ki traja od 15 do 20 let.

Izrael je trenutno povezan s svetom preko treh podmorskih internetnih kablov, ki so blizu svoje največje zmogljivosti. MedNautilus Telecom Italia prenaša 50 odstotkov podatkov, preostali promet pa si delita kabli Tamares Telecom in Bezeq International. Zaradi letnega povečanja prometa za 30 odstotkov, so te povezave blizu svoje največje zmogljivosti, kar poudarja potrebo po dodatnih povezavah.

Izrael

Ilan Schory iz družbe TASC za telekomunikacijsko in medijsko svetovanje opozarja, da Izrael ni v sistemu kablov, ki se nadaljujejo do Rdečega morja, saj je povezan prek Sredozemlja s končnimi postajami na Cipru, v Grčiji in Italiji. Vendar to ni zadostno za zagotovitev stabilnosti in varnosti povezav, saj se lahko komunikacijski kabli na obali zlahka poškodujejo, z edino zaščito pred morskimi psi.

Bezeq International je zaščitil svoj komunikacijski kabel z namestitvijo varnostnih kamer na priključne postaje v tujini, s čimer je okrepil varnost svoje infrastrukture, ki je ključnega pomena za izraelski dostop do globalnega interneta. Glavni komunikacijski kabli v Izraelu so zasidrani na varovanih lokacijah v Haifi, Tel Avivu in blizu Netanye, kar zagotavlja dodatno raven zaščite za kritično infrastrukturo države.

Izraelska telekomunikacijska podjetja, kot so Cellcom, Partner, Bezeq in Hot, imajo povezave z Jordanijo preko mejnih prehodov Sheikh Hussein, Allenby in Aqaba. Te povezave služijo predvsem za omogočanje dostopa jordanskih telekomunikacijskih podjetij, kot sta Orange Jordan in Paltel, do globalnega internetnega omrežja. Vendar pa ti kabli ne zagotavljajo pomembnega prometa iz Jordanije v Azijo za Izrael, kar poudarja potrebo po dodatnih povezavah.

Sunil Tagare, izvršni direktor OpenCables, opozarja na slabši položaj Izraela na globalnem področju zaradi omejenega števila komunikacijskih sredstev. Tagare predlaga gradnjo novih poti po kopnem skozi Savdsko Arabijo kot ključno rešitev za izboljšanje položaja Izraela. Predlaga, da bi nova linija lahko povezala Izrael, Jordanijo in Savdsko Arabijo ter od tam do Omana in ZAE, kar bi Izraelu omogočilo, da se izogne sedanji precejšnji ranljivosti.

Kabel Blue Raman ne naslavlja varnostnih izzivov

Podmorski internetni kabel Blue Raman, ki ga razvijata Google in Telecom Italia, bi lahko izboljšal zmogljivosti za Izrael, vendar je njegov začetek delovanja preložen na leto 2025 zaradi zakasnitev pri pridobivanju dovoljenj v Savdski Arabiji. Ta kabel bi tekel vzdolž morskega dna v ožini Bab al-Mandab, kljub temu pa ne naslavlja varnostnih izzivov, ki jih predstavljajo napadi Hutijev v tej regiji.

V odgovor na omejene možnosti komunikacij je izraelska vlada junija lani odobrila gradnjo dveh novih podmorskih komunikacijskih kablov, ki naj bi Izraelu pomagala povečati njegovo neodvisnost od obstoječih podvodnih kablov. Projekt koridorja med Aškelonom in Eilatom, ki ga upravlja družba Eilat Ashkelon Pipeline Co., je še posebej privlačen zaradi svoje lege, ki poteka skozi puščavo daleč od cest in naseljenih območij. Organizacije v Perzijskem zalivu in Savdski Arabiji so že izrazile interes in željo po sodelovanju na tej poti.

Drugi kabel, Andromeda kabel, ki ga razvijata Tamares Telecom in Grid Telecom, je načrtovan za lansiranje konec leta in bo potekal med Ciprom in Grčijo, z dostopom do Izraela pri Tirat Hacarmel. Nato bo kabel nadaljeval po kopnem do Eilata in od tam do Aqabe v Jordaniji in mesta Haql v severozahodni Savdski Arabiji.

Poleg teh dveh kablov “Globes” poroča, da je v načrtu položitev še vsaj štirih podmorskih kablov do Izraela, od tod pa do Savdske Arabije in Perzijskega zaliva. Kljub velikemu potencialu teh projektov pa vojna in zadržanost pri sklenitvi mirovnega sporazuma s Savdsko Arabijo otežujeta napredek, zaradi česar ostajajo ti ambiciozni načrti zaenkrat le v domeni načrtovanja.

Portal24; Foto: Pexels