Svetovni finančni trgi so ta teden pod vplivom naraščajočih geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu. Cene nafte so se zvišale že tretji teden zapored, medtem ko delniški trgi v Aziji in drugod po svetu ostajajo v znamenju previdnosti. Razlog za nemir je predvsem stopnjevanje konflikta med Izraelom in Iranom ter negotovost glede morebitnega ameriškega posredovanja, o čemer razmišlja administracija predsednika Donalda Trumpa.
Cene nafte so v petek nekoliko upadle, a ostajajo na visoki ravni. Cena nafte Brent je v petek zdrsnila za 2,2 odstotka na 77,22 dolarja za sod, kljub temu pa je na tedenski ravni zrasla za 4 odstotke, kar sledi 12-odstotnemu skoku prejšnji teden.
K rasti cen prispeva zaskrbljenost zaradi možnih motenj v dobavi nafte, saj konflikt med Izraelom in Iranom, ki vključuje napade na iranske jedrske objekte in povračilne iranske raketne napade, še nima vidne rešitve.
Delniški trgi v Aziji brez jasne smeri
Azijski delniški trgi so v petek pokazali mešano sliko. Indeks MSCI, ki spremlja delnice v azijsko-pacifiški regiji zunaj Japonske, se je zvišal za 0,1 odstotka, a je na tedenski ravni izgubil 1 odstotek. Japonski Nikkei je zdrsnil za 0,2 odstotka, medtem ko so kitajske delnice, merjene z indeksom CSI300, zrasle za 0,3 odstotka, hongkonški Hang Seng pa je pridobil 0,5 odstotka.
Ameriški delniški trgi so bili v sredo zaradi praznika Juneteenth zaprti, kar je azijskim vlagateljem pustilo malo usmeritev. Terminske pogodbe za indeksa Nasdaq in S&P 500 so v Aziji izgubile 0,3 odstotka, kar kaže na previdnost vlagateljev. Po poročanju agencije Reuters je razpoloženje na trgih zaznamovala tudi negotovost glede prihodnjih potez ameriške administracije.
Valutni in obvezniški trgi pod pritiskom
Na valutnih trgih je dolar izgubil 0,2 odstotka proti jenu in dosegel vrednost 145,17 jena, kar je posledica podatkov o najvišji japonski osnovni inflaciji v zadnjih dveh letih. To povečuje pritisk na japonsko centralno banko, da nadaljuje z dvigovanjem obrestnih mer, čeprav vlagatelji pričakujejo morebiten dvig šele decembra.
Na obvezniških trgih so donosi ameriških desetletnih zakladnih menic ostali stabilni pri 4,389 odstotka, medtem ko so donosi dveletnih obvez zdrsnili za 2 bazični točki na 3,925 odstotka.
Zlato je v petek izgubilo 0,2 odstotka in doseglo ceno 3.363 dolarjev za unčo, kar na tedenski ravni pomeni 2-odstotni padec.
Centralne banke po svetu sprejemajo različne ukrepe: švicarska centralna banka je obrestne mere znižala na nič odstotkov, norveška centralna banka je presenetila s prvim znižanjem po letu 2020, britanska centralna banka pa je obrestne mere ohranila nespremenjene.
Ana Koren
Foto: Pixabay
