V evropskih institucijah se pojavljajo nova trenja glede vloge predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v zunanji politiki Evropske unije. Po navedbah več diplomatov, uradnikov EU in poslancev Evropskega parlamenta naj bi v prvih dneh konflikta na Bližnjem vzhodu prevzela vlogo, ki po njihovem mnenju presega pristojnosti predsednice Komisije.
Kritike se nanašajo predvsem na njeno ravnanje v času ameriško-izraelske vojaške kampanje proti Iranu, ko naj bi v pogovorih z voditelji drugih držav in javnih izjavah nastopila kot ključna predstavnica Evropske unije. Nekateri evropski diplomati opozarjajo, da takšna vloga formalno pripada visoki predstavnici EU za zunanjo politiko.
Napetosti so se okrepile v trenutku, ko se Evropska unija še vedno trudi oblikovati enotno stališče glede razmer na Bližnjem vzhodu. Del držav članic je nezadovoljen, ker naj bi von der Leyen v prvih dneh krize stopila v ospredje diplomacije EU, čeprav naj bi koordinacija zunanje politike pripadala visoki predstavnici za zunanjo politiko Kaji Kallas.
Po navedbah več diplomatov naj bi predsednica Komisije v tistem času opravila številne telefonske pogovore z voditelji držav EU in držav Perzijskega zaliva ter v javnih nastopih zavzela stališča, ki po njihovem mnenju niso bila usklajena z državami članicami.
Kot poroča Politico, je devet diplomatov, evropskih uradnikov in poslancev Evropskega parlamenta ocenilo, da je predsednica Komisije v teh razmerah prestopila mejo politične vloge, ki jo običajno ima ta funkcija.
Francoska poslanka Evropskega parlamenta Nathalie Loiseau je ob tem opozorila, da predsednica Komisije nima diplomatskega aparata, ki bi bil primerljiv z zunanjepolitično službo EU.
„Nima diplomatske službe, govori brez mandata ali varnostnih poročil,“ je dejala Loiseau, članica odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta.
Vloga visoke predstavnice za zunanjo politiko
Po institucionalni ureditvi Evropske unije je za usklajevanje zunanje politike odgovorna visoka predstavnica EU, trenutno estonska političarka Kaja Kallas. Njena naloga je povezovanje držav članic in oblikovanje skupnih stališč Unije v mednarodnih vprašanjih.
Diplomati, ki sodelujejo v razpravah o evropski zunanji politiki, opozarjajo, da bi lahko samostojni nastopi predsednice Komisije povzročili zmedo pri partnerjih EU po svetu.
Po njihovih besedah obstaja nevarnost, da bi posamezne izjave ustvarile vtis, da predstavljajo uradno stališče celotne Evropske unije, čeprav države članice o njih niso dosegle soglasja.
Ena od diplomatskih predstavnic EU je opozorila, da lahko takšen pristop povzroči politične obveznosti za Unijo, še preden se o njih sploh razpravlja med državami članicami.
Komisija očitke zavrača
Evropska komisija je kritike zavrnila in poudarila, da predsednica Komisije pri svojih dejavnostih deluje v okviru pristojnosti, ki jih določajo evropske pogodbe.
Po navedbah tiskovnega predstavnika Komisije je politično vodstvo na področju zunanjih odnosov del odgovornosti predsednice, zlasti kadar gre za stike z voditelji drugih držav ali sodelovanje v mednarodnih pobudah Evropske unije.
Tiskovni predstavnik je poudaril, da uradno stališče EU glede konflikta z Iranom ni oblikovala von der Leyen, temveč visoka predstavnica Kallas. Ta je pred tednom dni predstavila izjavo, o kateri so se uskladile vse države članice.
Dolgotrajna razprava o vlogi predsednice Komisije
Razprava o političnem vplivu Ursule von der Leyen v Bruslju ni nova. Odkar je leta 2019 prevzela položaj predsednice Komisije, je postala ena najvidnejših političnih osebnosti v Evropski uniji.
V času pandemije covida-19, ruske invazije na Ukrajino in trgovinskih sporov z Združenimi državami je pogosto nastopala kot ena ključnih predstavnic evropske politike.
Po mnenju nekaterih diplomatov je bila njena aktivna vloga v teh krizah večinoma dobro sprejeta, zlasti glede podpore Ukrajini, kjer je med državami EU obstajalo široko soglasje.
Več težav pa se pojavlja pri vprašanjih, kjer so stališča držav članic bolj razdeljena, na primer pri politiki do Bližnjega vzhoda ali pri širitvi Evropske unije.
Sporna tudi pobuda o „mirovnem odboru“
Dodatne polemike je sprožila odločitev Komisije, da komisarka Dubravka Šuica sodeluje na ustanovnem srečanju t. i. Mirovnega odbora, pobude, povezane z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Ta poteza je naletela na kritike nekaterih evropskih politikov, med drugim francoskega zunanjega ministra Jeana-Noëla Barrota, ki je opozoril na možnost, da bi lahko takšna udeležba ustvarila vtis uradne podpore Evropske unije pobudi, o kateri države članice niso razpravljale.
Evropska komisija je kasneje poudarila, da prisotnosti komisarke ni mogoče razumeti kot formalno podporo temu organu ali njegovim odločitvam.
Razprava o vlogi predsednice Komisije tako ponovno odpira vprašanje ravnotežja moči znotraj evropskih institucij ter razdelitve pristojnosti med Komisijo, državami članicami in evropsko diplomacijo.
