Napoved rasti BDP: UMAR znižal napoved za 2023 in jo povečal za 2024
Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je posodobil svoje napovedi za rast bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije. Napoved za leto 2023 je bila znižana z 1,8 odstotka na 1,6 odstotka. Napoved za leto 2024 je bila povečana z 2,5 odstotka na 2,8 odstotka. Urad pričakuje, da bo v letu 2025 rast dosegla 2,5 odstotka. Opozorili so, da se gospodarska rast letos umirja, zlasti v izvoznem delu gospodarstva. Nižja je tudi rast zasebne potrošnje, vendar pa se nadaljuje rast investicij v zgradbe in objekte.
Statistični urad je znižal prvo letno oceno nominalnega BDP za leto 2022 za skoraj dve milijardi evrov, kar je močno vplivalo na znižanje letošnje napovedi v nominalnih zneskih. Drugi dejavniki, ki vplivajo na napoved, vključujejo gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, spremembe v realni rasti nekaterih agregatov in posledice poplav, ki so avgusta prizadele dele Slovenije.
Rast tujega povpraševanja in uvozna rast v slovenskih trgovinskih partnericah se umirjata
Direktorica UMAR-ja Marijana Bednaš je pojasnila, da se rast tujega povpraševanja in uvozna rast v slovenskih trgovinskih partnericah umirjata, kar kaže na bistveno upočasnjeno rast tujega povpraševanja v primerjavi z lanskim letom. Pričakuje se, da se bo to okrepilo v prihodnjem letu, vendar bo okrevanje počasnejše, kot je bilo predvideno spomladi.
Bednaš je dodala, da so bili statistični podatki o BDP-ju za leto 2022 objavljeni konec avgusta pomemben vhodni podatek v gospodarski napovedi. Podatki so namreč takrat pokazali, da je bila gospodarska rast v lanskem letu precej nižja, kot je bilo prikazano v prvih ocenah, objavljenih februarja. Gospodarska rast je bila namreč popravljena s 5,4 odstotka na 2,5 odstotka, obseg BDP-ja pa je bil nižji za skoraj dve milijardi evrov. To pomeni, da je bila slovenska rast BDP-ja nižja od povprečja Evropske unije.
Poleg tega so avgusta nekatere dele Slovenije prizadele “zgodovinske” poplave. “Zgodovinske” v smislu, da takšnih posledic teh poplav še niso bile zabeležene. Bednaš je izpostavila, da bo to vplivalo zlasti v tretjem četrtletju na prizadete predelovalne dejavnosti, ki so morale bodisi omejiti ali ustaviti proizvodnjo in na določene transportne poti.
UMAR je tudi ugotovil, da se rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti upočasnjujeta, kar je v veliki meri povezano s pomanjkanjem delovne sile. Bednaš je pojasnila, da veliko dejavnosti še naprej poroča o pomanjkanju delovne sile ali nerealiziranem povpraševanju po delavcih. Delež tujih državljanov k medletni rasti je že zelo visok, zato velik del prirasta zaposlenosti izhaja iz zaposlovanja tujih državljanov. Dodala je, da pomanjkanje delovne sile lahko pomeni tudi večje pritiske na cene in plače. UMAR sicer napoveduje skromno realno rast plač okoli enega odstotka.
Inflacija se bo umirila s sedanjih 6,2 odstotka na 5,4 odstotka, vendar bo letno povprečje zaradi visokih ravni v začetku leta 7,6 odstotka. Inflacijo okoli dveh odstotkov pričakujejo šele ob koncu leta 2025. Velik delež prispevka k inflaciji v Sloveniji izhaja iz rasti cen storitev in drugega blaga, brez goriv in hrane. “Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen energentov in hrane, ostaja razmeroma visoka, v Sloveniji je trenutno malo nad osem odstotkov, v evrskem območju pa malo nad šest odstotkov,” je še pojasnila Bednaš.
Foto: Pixabay
