NASA-ino odkritje: Lunin mrk bi lahko natančno določil dan Jezusovega križanja
Osupljivo odkritje ameriške vesoljske agencije NASA nakazuje, da bi lunin mrk lahko ponudil kozmično potrditev enemu najpomembnejših dogodkov v krščanski veri – križanju Jezusa Kristusa. Astronomi so z uporabo naprednih modelov sledenja nebesnim pojavom ugotovili, da je 3. aprila 33 AD nad Jeruzalemom po sončnem zahodu zasijala rdečkasta luna, kar se ujema z datumom, ki ga mnogi učenjaki povezujejo z Jezusovo smrtjo, piše New York Post. Nebesni dogodek, ki so ga starodavni viri opisali kot srhljiv, odpira nova vprašanja o zgodovinskih in svetopisemskih poročilih.
Krščanska besedila, kot je Matejev evangelij (27:45), opisujejo nenavaden pojav na dan Jezusovega križanja: »Od poldneva do treh popoldne je bila tema nad vso deželo.« Ta opis se zdi še bolj pomenljiv ob NASA-ini ugotovitvi, da je lunin mrk, ki daje luni rdečkast odtenek, sovpadal s tem datumom. Raziskovalca z Oxfordske univerze, Colin Humphreys in W. Graeme Waddington, sta že pred leti predlagala, da bi ta mrk lahko pojasnil skrivnostno nebo, omenjeno v evangelijih. Njuno teorijo so zdaj dodatno podprli NASA-ini podatki, ki natančno kartirajo starodavne nebesne dogodke. Vernikom to odkritje ponuja vznemirljiv odmev svetopisemskih prerokb, kot je tista v Apostolskih delih (2:20): »Sonce se bo spremenilo v temo in luna v kri, preden pride Gospodov dan.«
Apokrifni zapisi in starodavna pričevanja
Poleg kanonskih evangelijev tudi apokrifna besedila, kot je Pilatovo poročilo, omenjajo nenavadne nebesne pojave ob Jezusovem križanju. V tem besedilu piše: »Ob njegovem križanju je sonce zatemnilo; pojavile so se zvezde in po vsem svetu so ljudje prižigali svetilke od šeste ure do večera; luna se je pokazala kot kri.« Takšni opisi krepijo domnevo, da je lunin mrk, viden v Jeruzalemu, pustil močan vtis na takratne opazovalce. Humphreys in Waddington trdita, da se ti zapisi ujemajo z znanstvenimi podatki, ki kažejo na triurno zatemnitev in rdečkasto luno. NASA-ina tehnologija tako pomaga osvetliti dogodke, ki so bili stoletja zaviti v skrivnost.
Pomen luninega mrka presega zgolj nebesni spektakel, saj je povezan tudi s koledarjem krščanskih praznikov. Veliki petek, ki obeležuje Jezusovo križanje, je vedno dva dni pred velikonočno nedeljo, ta pa je določena s prvo polno luno po pomladnem enakonočju. Ta sistem izhaja iz judovskega praznika pashe, med katerim je bil Jezus po evangelijih križan. Prvi kristjani so poskrbeli, da je velika noč povezana z luninim ciklom, kar dodatno poudarja simboliko lune v krščanski tradiciji. NASA-ino odkritje tako ne le podpira zgodovinsko verodostojnost svetopisemskih poročil, temveč tudi vabi k razmisleku o prepletu znanosti in vere. Razprava o tem se je razširila celo na družbena omrežja, kot je TikTok, kjer verniki in skeptiki razpravljajo o pomenu tega nebesnega znamenja.
Portal24; Foto: Pixabay/Kanenori (fotografija je simbolna)
