Nasilneži zdržijo le, dokler imajo mir
Ko govorimo o lokalnih nasilnežih a.k.a. “bully-jih”, govorimo o ljudeh, ki fizično ali psihično ustrahujejo druge zato, da zanje naredijo kaj, česar sicer ne bi. Nadut zoprn mulc se v šoli spravlja na šibke sošolce. To počne toliko časa, dokler nekdo ne pokliče brata, očeta ali pa gre trenirat karate. Lokalni nasilneži so praviloma v glavah še mladoletni (beri: še niso odrasli) ljudje, ki brez meja izkoriščajo fizično ali sistemsko moč za svoj prid. Ob prvem resnem odporu pa praviloma pokažejo svoj pravi obraz in … pobegnejo.
Zanimivo, da različni dogodki po Sloveniji nakazujejo, da tak opis nasilneža očitno ne velja zgolj za posameznike, temveč v mnogo pogledih tudi za trenutno slovensko vlado. Namesto odraslega lajšanja življenja državljanom, Golobova oblast ves čas infantilno nadleguje državljane z novimi in novimi obveznostmi, pravili, odloki itn.. Ko pa se ji kdo postavi po robu, pobegne ali pa skozi vse mogoče zvočnike preusmerja pozornost, da v očeh svojih podpornikov izpade neomadeževana.
Prvi primer: pretepeni policisti
V Kočevju smo bili pred časom priča dogodku, ki bi v normalni državi sprožil vse alarme in s tem povezane ukrepe. Državljani so namreč pretepli policiste. Namerno sem besedo Romi zamenjal z državljani (kar tudi so!), da se ne pomanjšuje teže dogodka in se ga tako ne relativizira. Pretepene so bile namreč uradne osebe, ki naj bi predstavljale avtoriteto in varnostni aparat države. Očitno oblast ne zna in ne uspe vzdrževati ugleda, da do takšnih dogodkov ne bi prišlo. Mogoče sem res staromoden. Vem pa, da je treba nasilnežu “izbiti iz glave” nasilne ideje, sicer nimaš miru.
Kakšen pa je bil odziv Golobove vlade? Poklukar je nekaj mencal pred kamero in stresal floskule o tem, da Policija obvladuje situacijo. Nekaj dni je po Kočevju krožilo nekaj konjenikov in to je bilo več ali manj vse. Vse skupaj je bilo kar se da hitro pometeno pod preprogo, kot da se to ne tiče nikogar, še najmanj pa Goloba. Golob, ki se tako rad napihuje, je s Poklukarjem vred zvil rep med noge in se umaknil.
Drugi primer: šerif med protestniki
Protest pred sodiščem v Celju, kjer se sodi Janezu Janši in soobtoženim v ti. primeru Trenta. Sredi belega dne, ob 14. uri, se pred stavbo sodišča zbere množica ljudi. Tako kot je običajno med protesti v Sloveniji (razen ob protestih skrajne levice, seveda), se tam maha z zastavami in transparenti, malo poje, vzklika, ploska govorcem in to je to. Očitno pa je bilo našteto tokrat premalo za šov, ki ga potrebujejo Golobovi promotorji. Med protestniki se je tako pojavil civilist s pištolo na boku. Kot kakšen šerif se je gibal med ljudmi, se kregal s protestnico in pomagal Policiji odpeljati s prizorišča protestnika, ki je bil oblečen v majico z napisi VSO in s slovensko zastavo v roki. Simbolika par excellence.
Kdo je odgovoren za takšno diletantsko obnašanje policista? Kaj če bi temu “šerifu”, za katerega se je kasneje izkazalo, da je policist, kdo od protestnikov vzel pištolo in začel streljati nanj, na Janšo ali na kogarkoli drugega v množici? Kdo bi odgovarjal? Poklukar bi ponovno v kamero zatrjeval, da ima Policija vse pod kontrolo. Ja, med mirnimi protestniki v Celju že, v Kočevju pa so policisti dobili batine, ker so se jim uprli. Vsak resen minister, s kančkom morale in časti, bi ob takšni diletantski šalamastiki že zdavnaj odstopil. Ampak Poklukar očitno ni med njimi.
Preusmerjanje pozornosti
Omenjeni lokalni “pištoljero” v Celju je uspešno preusmeril pozornost z bistva shoda. Šlo je namreč za ljudski upor proti “krivosodju”. Policija, ki naj bi varovala državljane, se je tako izkazala kot orodje oblasti za zastraševanje in preusmerjanje pozornosti. Kot šolski nasilnež, ki ob spodrsljaju potrebuje manipulacije, da mu ni treba pobegniti. Lahko bi ga namreč kdo spregledal, kakšen strahopetnež je v resnici.
Seveda ob tem ne moremo mimo umora priče v procesu “Balkanski bojevnik”. Pa tožilke, ki zavrača policijsko varovanje slovenskih varnostnih organov ter sklepa upravnega sodišča, da je bil generalni direktor Policije nezakonito imenovan. Ne ugibajte preveč, kaj je ob tem dejal Poklukar. Da ima stvari pod kontrolo, sodbo upravnega sodišča pa naj si javnost nekam zatakne.
Kot noji z glavo v pesek
A to še ni vse, bi dejali v TV prodaji. V zgornjo sliko dodajte še streljanje med albanskim slavjem v ljubljanskem BTC-ju. Zgroženost javnosti je bila ob tem seveda razumljiva. Kakšen pa je bil prvi odziv oblasti? “Bile so strašilne pištole.” Resno? Kaj naj s to informacijo počnejo mame z otroki na parkirišču, ko nekdo strelja zraven njih? Kje so bile enote, ki bi razgnale neprijavljen shod? No, pomirjujoče je, da je minister prepričan, da je “vse pod nadzorom”. Kakopak.
Ločite strašilno od prave pištole?
Nekako še razumem, da je nekatere danes močno sram, ker so tulili proti Janši in podpirali Goloba. Danes kot noji tiščijo glave v pesek pred odgovornostjo ter se bedasto izgovarjajo, češ vsi politiki so isti. Vedno težje pa razumem, da večina ljudi zgolj apatično gleda to nesposobnost vlade. Ob tem se jih vedno več tudi sprašuje: mar ni mogoče Janša imel prav s pozivom, naj si legalno nabavijo orožje, dokler je še čas.
Zaklepajte se
Sicer pa, kaj sploh pričakovati od notranjega ministra, ki ob večjem številu nezakonitih migrantov po ulicah, njivah in poljih ljudem svetuje, naj se bolje zaklepajo, če jih je strah? Povedano direktno, takšne oblasti nas mora biti resno strah. Gre za nevarne ljudi, ki v svoji nevednosti in neznanju ogrožajo celotno družbo samo zato, da se lahko kažejo pred kamerami in vozijo z lučkami naokoli.
Nasilneži zdržijo le, dokler jih pustimo pri miru.
Nasilje oblasti bo zdržalo, dokler ga bomo dopuščali. Oblastniki, ki si ne upajo ukrepati tam, kjer je resnično potrebno, niso močni. So strahopetni. Strahopetneže pa je mogoče ustaviti tako, da jim pokažemo, da smo mi tisti, ki držimo vajeti. Čas je, da se slovenski narod prebudi iz apatije.
