Nasilni komunikator

Vse bolj jasno je, da smo čedalje bolj deljeni. Takšna, neka uravnovešena sredica med ljudmi bledi. Posamezniki se zatekajo k enim ali drugim skrajnostim na vseh področjih. Ravnokar zapisano formulo bi lahko prezrcalila na katerokoli področje našega bivanja oziroma delovanja, ampak danes bom zapisala nekaj o nasilnih komunikatorjih. Torej o našem obnašanju, naši komunikaciji z drugimi. Čedalje bolj se deli v eno ali drugo smer.

Trendi so naredili veliko neumnost. Vsake toliko v ospredje pahnejo eno ali drugo temo, ki se je ljudje zasitijo. Ker tolikokrat zasledijo ene in iste teme, se jih naveličajo. Zaradi občutka domačnosti menijo, da o povedanem vedo vse. Eno takih področij, je področje komunikacije. Ljudje to temo že kar preslišijo in mislijo, da je bilo povedanega že vse in še več. Pa saj je bilo menda res. Do zdaj. In, ko se določena tema vsiljivo ponavlja, seveda tudi razvijemo višjo stopnjo tolerance o njej. Je več ne vidimo in ne slišimo. Dostojna komunikacija? Kaj je že to? Aha, ja, ja. Seveda, saj pa se doma vsi lepo menimo, kajne? Dokler nekomu ne popustijo živci v vozilu in se prav prostaško zdere na drugega udeleženca prometa. In lahko vam zatrdim, da tisti, ki se razburja v vozilu…se razburja tudi povsod drugod.

Trende podpirajo ljudje s svojo pozornostjo in sprejemanjem površinskih informacij, na podlagi katerih samo pridobijo nekaj njim ljubih (in seveda pristranskih) potrditev. Takšnih, ki ne vodijo v spremembo situacije, temveč samo začasno pomiritev in sprejetje le-te. In o komunikaciji je bilo preko nekaj let že toliko povedanega in zapisanega, da dobimo že kar pike. Vem. Ampak kaj, če smo se je do sedaj učili samo površinsko. Površno. Samo za lastne koristi. Kako najhitreje prepoznati s pomočjo komunikacije … kako najhitreje priti do želenega s pomočjo komunikacije … Nihče pa ni dovolj dobro naglasil, da to ni le sredstvo za doseganje mokrih sanj. To je celosten ustroj, ki določa in uravnava nas cele in popolnoma vse, kar obstaja okoli nas.

Nasilnih komunikatorjev mrgoli. Mrgoli. Tega ne morem naglasiti dovolj močno in glasno. Skoraj v vsaki družini se skriva vsaj kakšen. In vsi okoli njega ga, namesto da bi mu postavili jasne meje in pravila obnašanja, brezpogojno sprejemajo. Ne samo »prenašajo«. V praksi spoznavam, da se takšne osebe zmotno imajo za vodje, rojene šefe, strokovno podkovane ali enostavno za odločne in iskrene osebe, ki »že vedo, kaj delajo«. Ti posamezniki si kar uspejo nekako z agresivno komunikacijo ustvariti strahospoštovanje okolice. Žalijo vsepovprek, pa jim tega kar nihče »ne zameri«. Ravnajo eksplozivno in nepredvidljivo. V vsakem stavku izrečejo vsaj eno žalitev, ki jo nasprotna stran prepozna ali pa tudi ne. Ampak jo. Njihovemu pokroviteljstvu ni konca. Vedo najbolje in največ. Tudi če vam kdaj pustijo do besede, lahko dobite jasen občutek, da so to storili iz »pomilovanja«. Torej vzgiba, na katerem se zopet lahko sami okoristijo. In tudi, kadar to naredijo, vaša priložnost, da se izrazite, ne traja dolgo. Glasno in nasilno vas bodo preglasili in poskrbeli, da bo njihova beseda »ta glavna«. Pravzaprav si za zmago štejejo tudi trenutek, ko vam je vendarle (po njihovih merilih) uspelo povedati nekaj zanimivega. Saj so vam vendar oni dopustili to možnost.

Ob takšnih moških in ženskih suverenih po navadi ne prideš do besede niti do možnosti izražanja svojih misli. Skorajda v vsakem stavku ti povedo, da si neumen, da pojma nimaš, da bodi tiho in da »spizdi«. Pa da jim slučajno ne bi česa očitali ali jim skušali povedati ali prikazati drugega kot gledišča. Ker zanje ne obstaja. Niti lastna zmotljivost niti drugačen pogled. Kot najbolj zagrizen vojak branijo svoje. Kadar v njihovo okolico pride nekdo, ki jim celo ne kima, kot to počno vsi drugi, se počutijo močno ogrožene. Začnejo nagajati, napadati in vse sile bodo usmerili v to, da se vas »znebijo« iz svoje bližine. Tukaj se po navadi ujamejo v zanko. To jim predstavlja velik izziv, saj se ne želijo očrniti pred nikomer. Niti pred vami, ki mu ali ji »ne pašete«. Vsakokrat morajo obdržati videz velikega zmagovalca in to bo okrnjeno, če bodo ne strateško dosegli, da jim boste v obraz povedali, da so »idioti«, s katerimi ne želite več imeti opravka in se ponosno obrnili svojo pot. 

V resnici so to pravi reveži, ki si neprestano kupujejo lastno vrednost, ker jim je do tega trenutka v njihovem življenju ni nihče ustvaril. V resnici niso slabonamerni, samo neskončno čustveno podhranjeni posamezniki, ki so razvili svojstvene načine preživetja in obrambnih mehanizmov. Da so preživeli vso zapostavljenost, spregledanost in najverjetneje tudi nasilje od malega. Na žalost tudi postanejo sami svoji ječarji. Ker jim ravno ti mehanizmi onemogočajo ustvariti spremembo v sebi. Tako močno se oklepajo vsega, kdor in kar so, da bi jim spreminjanje tega pomenilo smrt. Takšen občutek jih zvesto spremlja. Skoraj brez izjeme končajo žalostno. Ker je takšno »agresivno« stanje noro naporno vzdrževati. In skoraj brez izjeme privede do storjene »napake«, ki jih za vedno fizično (tudi psihično) zaznamuje.

In tudi pred tem nimajo veliko scenarijev na izbiro. Ali jih ljudje zapuščajo, in njihova agonija se tako vedno znova vrtinči in poglablja, ali pa ostajajo iz sočutja, vendar prej ali slej tudi oni zbolijo. Ker vseh žalitev se seveda enkrat, prej ali slej, vsak zasiti.

Ne dajajmo etiket. To so nasilni komunikatorji, ki so v samem izhodišču bili žrtve sami. Zato vam tudi ne bodo pozabili povedati, da so si vse morali izboriti, pridelati in ustvariti sami. Enako neizprosni so do svojih otrok. Postavimo jim jasne meje. Pred tem moramo najprej sami svoje. Utišajmo njihove kletvice, sem pa tja na glas in na samem izustimo svoje, pa zavihajmo rokave. Ne mežikajmo začudeno, ne kažimo s prstom. Nasilna komunikatorja sta kar dva in pol od petih. Kar huda statistika, kajne?

Tjaša Ravnikar

O avtorici: mag. Tjaša Ravnikar je krizna managerka odnosov, umologinja in ustanoviteljica Umologije – medicine misli. Tjaša je predavateljica in pisateljica, med drugim tudi RTT – terapevtka, mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD – jih po Sloveniji in trenerka mediatorjev.  Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Več njenih kolumn je na voljo TUKAJ. – Umologijahttps://www.umologija.com/ – Tjaša Ravnikarhttps://tjasaravnikar.si/