Nasprotujoči si pogledi na jedrsko energijo V Evropi
Beseda “jedrska energija” po Evropi še vedno sproža burne debate. Mnogi se namreč sprašujejo o njeni zanesljivosti in varnosti. Nekateri jo hvalijo kot eden najčistejših virov energije, ki ne povzroča emisij toplogrednih plinov, medtem ko drugi opozarjajo na nevarnost jedrskih odpadkov, ki ostajajo nevarni tisoče let.
Podpora jedrski energiji:
Kljub vsem pomislekom več evropskih držav verjame, da je jedrska energija ključna za njihovo gospodarsko preživetje in kot eno od najboljših rešitev za soočanje s podnebnimi spremembami. Francija, ki je močno zagovornica jedrske energije, ima v Evropi največ jedrskih reaktorjev – kar 56 od 163. Jedrska energija v Evropi predstavlja približno četrtino celotne električne energije.
V želji po okrepitvi svoje energetske infrastrukture je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal ambiciozen načrt za izgradnjo šestih jedrskih reaktorjev naslednje generacije v državi, vreden kar 57 milijard dolarjev, s pričetkom do leta 2028.
Nasprotovanje jedrski energiji
Po drugi strani pa države, kot so Belgija, Nemčija, Švica in Španija, načrtujejo postopno opuščanje jedrske industrije zaradi njenih nevarnih posledic. Kljub tem načrtom pa se nekatere od teh držav še vedno vzdržijo popolne opustitve, saj se geopolitična slika energije spreminja.
Nasprotovanje jedrski energiji je privedlo do 25-odstotnega upada proizvodnje električne energije z jedrskimi reaktorji v 27 državah Evropske unije med letoma 2006 in 2020, po podatkih Evropske komisije.
Pozitivno dojemanje jedrske energije:
Nedavna raziskava, objavljena s strani madžarske fundacije, kaže na vse večje pozitivno dojemanje jedrske energije med članicami EU. Odstotek nasprotovanja jedrski energiji se je zmanjšal s 26 % na 15 %. Ta sprememba dojemanja je pripisana prednostim jedrske energije, ki pomembno prispeva k zmanjševanju ogljičnega odtisa in minimaliziranju emisij toplogrednih plinov.
Izzivi in deljeni občutki:
Kljub temu ostajajo izzivi in deljeni občutki glede jedrske energije. Možnost jedrskih nesreč, kot sta Černobil in Fukušima, ter zahtevnost infrastrukture in varnega ravnanja z jedrskimi odpadki po Evropi še vedno zbuja skrbi.
Vprašanje kako se bodo države na koncu odločile glede svoje jedrske politike, ostaja odprto. Jedrska energija pa ostaja sporen, a ključen element evropske energetske prihodnosti.
