Nato napovedal ukrepe proti hibridnim napadom Rusije in Kitajske
Nato je napovedal vrsto obrambnih ukrepov za spopadanje z vse pogostejšimi hibridnimi napadi, ki jih izvajata Rusija in Kitajska. Generalni sekretar Mark Rutte je poudaril, da zavezništvo stremi k zaščiti svoje kritične infrastrukture ter povečanju odpornosti na kibernetske grožnje in sabotaže. Ti napadi, usmerjeni v destabilizacijo in razdelitev zavezništva, so postali osrednja tema dvodnevnega srečanja zunanjih ministrov v Bruslju.
Nato se je zavezal k intenzivnejšemu deljenju obveščevalnih podatkov, izboljšanju kibernetske obrambe ter okrepitvi zaščite ključnih sistemov, kot so morski kabli in cevovodi, poroča DPA. Generalni sekretar Rutte je izpostavil tudi načrt za strožje ukrepe proti ruski “senčni floti”, ki je povezana z izvozom nafte. Med ključnimi izzivi, s katerimi se sooča zavezništvo, so sabotaže in energetsko izsiljevanje, ki ju Rusija uporablja za uresničevanje svojih interesov.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je opozorila na potrebo po izboljšanju zaščite morskih komunikacijskih kablov in cevovodov, predvsem v Baltskem morju, ter okrepitvi patruljiranja in nadzora. Prav tako je izpostavila motnje GPS signalov kot enega od primerov ruskega hibridnega delovanja.
Rast hibridnih napadov in odgovornost storilcev
Hibridni napadi, kot so kibernetski kriminal, sabotaže in širjenje zlonamerne programske opreme, so postali pogostejši. Po besedah češkega zunanjega ministra Jana Lipavskega je bilo v letu 2024 v Evropi zabeleženih 500 sumljivih incidentov, od tega jih skoraj 100 pripisujejo Rusiji. Lipavský je poudaril, da je takšna dejavnost zelo nevarna in zahteva močan odziv Nata.
Visoki uradnik Nata je med srečanjem opozoril, da zavezništvo pričakuje dodatne resne sabotaže in kibernetske napade. Rusija je med drugim osredotočena na poškodovanje kritične infrastrukture in industrijskih nadzornih sistemov. Kot primer je navedel napad na Albanijo, članico Nata, ki je ohromil njen mejni nadzor in razkril občutljive policijske dokumente.
Ob Rusiji so pri kibernetskih napadih dejavne tudi Kitajska, Iran in Severna Koreja. Po podatkih Nata Peking vodi stalne kampanje širjenja zlonamerne programske opreme z namenom vohunjenja in priprave na morebitne motnje v primeru povečanih napetosti. Te grožnje zahtevajo celovit in usklajen odziv zavezništva. Baerbock je poudarila, da je krepitev obveščevalnega sodelovanja ključnega pomena za preprečevanje sabotaž in drugih napadov, ki ogrožajo varnost zavezništva.
Portal24; Foto: Pixabay/Defence-Imagery/fotografija je simbolna
