Pred vrhom Nata, ki bo potekal 24. in 25. junija 2025 v Haagu, je bil dosežen ambiciozen cilj povečanja obrambnih izdatkov na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035. Odločitev, ki so jo potrdili vsi člani zveze, razen Španije, ki si je izborila izjemo, je odziv na pritiske ameriškega predsednika Donalda Trumpa in naraščajoče varnostne grožnje, predvsem zaradi ruske agresije v Ukrajini. Dogovor prinaša novo obrambno naložbeno strategijo, ki bo oblikovala prihodnost zavezništva.
Leta 2014 so članice Nata na vrhu v Walesu sprejele zavezo, da bodo do leta 2024 dosegle obrambne izdatke v višini 2 odstotkov BDP. Po podatkih Nata je leta 2024 ta cilj doseglo 23 od 32 članic, kar je znaten napredek v primerjavi z letom 2014, ko so ga izpolnile le tri države.
Pritisk za povečanje izdatkov se je okrepil po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022, kar je spodbudilo evropske članice in Kanado, da so v zadnjih treh letih povečale skupne obrambne izdatke z 1,43 odstotka na 2,02 odstotka skupnega BDP.
Nova zaveza k 5-odstotnemu cilju, ki jo je predlagal generalni sekretar Nata Mark Rutte, predvideva postopno povečanje na 3,5 odstotka za osnovne vojaške potrebe in dodatnih 1,5 odstotka za varnostne naložbe, kot so kibernetska varnost in infrastruktura.
Podpora in odpor
Zaveza k višjim izdatkom je naletela na različne odzive. Države, kot sta Estonija in Litva, ki imata zgodovinske izkušnje s sovjetsko okupacijo, so cilj 5 odstotkov podprle brez zadržkov. Litovski zunanji minister Kęstutis Budrys je poudaril, da je to za njih »eksistencialno vprašanje«, saj so neposredno izpostavljene ruski grožnji.
Podobno so Švedska, Nemčija in Poljska izrazile podporo, pri čemer slednja že zdaj namenja 4,7 odstotka BDP za obrambo. Španija pa je nasprotovala, saj premier Pedro Sánchez meni, da je cilj »nesorazmeren in nepotreben«, glede na to, da je Španija leta 2024 za obrambo namenila le 1,24 odstotka BDP. Po diplomatskih pogajanjih so članice dosegle kompromis, ki Španiji omogoča izjemo, medtem ko ostale države cilj sprejemajo.
Povečanje obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP pomeni pomemben premik v strategiji Nata. Po besedah generalnega sekretarja Rutteja je cilj odgovor na potrebo po krepitvi zavezništva v času, ko se sooča z vse bolj zapletenimi varnostnimi izzivi.
Poleg Rusije, ki je leta 2024 za obrambo namenila 6,7 odstotka BDP, se povečuje tudi zaskrbljenost zaradi kitajskih vplivov in hibridnih groženj. Nova naložbena strategija predvideva vlaganja v zračne obrambne sisteme, daljinsko vodeno orožje, drone in logistične zmogljivosti. Države, kot je Kanada, ki je leta 2024 za obrambo namenila 1,4 odstotka BDP, so že napovedale znatno povečanje izdatkov, da bi do marca 2026 dosegle 2-odstotni cilj.
Ana Koren
Foto: Pexels/fotografija je simbolna
