Na zasedanju Severnoatlantskega sveta v Haagu, ki poteka na ravni voditeljev držav članic Nata, slovensko delegacijo vodi predsednik vlade dr. Robert Golob. Ob njem sta se vrha udeležila tudi podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon ter minister za obrambo Borut Sajovic. Osrednja tema zasedanja je bila deklaracija o obrambnih izdatkih, kjer je Slovenija, kot poudarjajo vladni predstavniki, dosegla vse ključne cilje.
Predsednik vlade je v izjavi za medije poudaril pomen varnosti za Slovenijo: »Slovenija je trenutno po vseh mednarodnih lestvicah varna država. Naša odgovornost je, da zagotovimo, da to tudi ostane,« je dejal Golob.
Slovenija že vrsto let zaseda visoko mesto na Global Peace Index – letos deveto –, kar po oceni vlade odraža stabilnost in učinkovito domače upravljanje. Premier je ob tem izpostavil nizko stopnjo nasilnih kaznivih dejanj, minimalno politično nestabilnost in omejeno vojaško sodelovanje kot ključne dejavnike visoke uvrstitve.
Nova obrambna resolucija usklajena z zahtevami zavezništva
V nadaljevanju se je predsednik vlade dotaknil Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je pred tedni sprejel državni zbor: »Pogajanja so bila težka in dolga. Lahko rečem, da so se naše priprave izkazale kot zelo učinkovite. Resolucija, ki smo jo sprejeli v državnem zboru pred nekaj tedni, v celoti izpolnjuje vsa pričakovanja zavezništva do Republike Slovenije,« je poudaril Golob.
Posebej je izpostavil spremembo v razumevanju pojma obrambnih stroškov, kot jo prinaša deklaracija z vrha: »Uspelo nam je razširiti definicijo, da varnost ni samo orožje, ampak tudi vse ostale prvine varnosti, zaščite in odpornosti. Zadovoljni smo, da smo uspeli koncept širše varnosti vnesti tudi v to deklaracijo. Zato tudi verjamemo, da je ta deklaracija v celoti poravnana z našimi cilji in ji zato ne bomo nasprotovali.«
Ob tem je dodal, da se mora sodobno pojmovanje varnosti širiti tudi na priprave na podnebne in prehranske krize. »To je za nas najbolj pomembno, ker moramo graditi odpornost družbe ne samo zaradi trenutnih zunanjepolitičnih razmer, ampak tudi zaradi priprav na podnebno krizo, tudi zaradi priprav na prehransko krizo, do katere lahko pride. Sedanja definicija izdatkov znotraj zavezništva pokriva tudi ta del,« je pojasnil premier.
Slovenija bo za potrebe obrambe in vojske v okviru zavezništva namenila 2 odstotka BDP, kar je zapisano tudi v že sprejeti resoluciji. Kot so poudarili v delegaciji, se bo razlika do 3,5 odstotka BDP namenjala programom z dvojno rabo, kot so infrastruktura, kibernetska varnost in napredne tehnologije. Poleg tega lahko članice Nato dodatno do 1,5 odstotka BDP uporabijo za krepitev odpornosti po lastni presoji – tudi za zaklonišča, strateške rezerve, prehransko varnost in podporo lastni obrambni industriji.
»V zadnjih tednih je bilo ogromno nastopov za javnost. Kar šteje, je to, kar je Slovenija uspela izpogajati. Mi ne nastopamo, temveč imamo odgovornost do državljank in državljanov. In to je edino, kar šteje,« je bil jasen Golob.
Fajon: »Varnostna jamstva za Ukrajino so nujna za dosego miru«
Na vrhu je dejavno sodelovala tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Udeležila se je delovnega srečanja zunanjih ministrov v okviru Sveta Nato-Ukrajina, kjer so razpravljali o prizadevanjih za mir v Ukrajini. V razpravi je poudarila, da je »pot k miru v Ukrajini mogoča le s takojšnjim in brezpogojnim premirjem. Slovenija podpira vsa mirovna prizadevanja, ki temeljijo na mednarodnem pravu in Ustanovni listini Združenih narodov ter so sprejemljiva za Ukrajino.«
Ob tem je posebej poudarila potrebo po jasnih varnostnih jamstvih za Ukrajino v morebitnem mirovnem sporazumu: »Nujno je, da končni mirovni sporazum vključuje jasna varnostna jamstva za Ukrajino, saj se takšna agresija ne sme nikoli več ponoviti.« Izpostavila je tudi podporo Slovenije ustanovitvi posebnega sodišča za zločine agresije proti Ukrajini in poudarila odgovornost Rusije za dejanja v vojni.
V svojem nastopu je Fajonova ostro obsodila tudi zadnje ruske napade na ukrajinska mesta in izpostavila trajno podporo Slovenije: »Čeprav je v svetu čedalje več konfliktov in novih kriznih žarišč, ne smemo pozabiti na Ukrajino in predvsem na to, da je v primeru te vojne Rusija agresor in Ukrajina žrtev.«
Podprla je tudi evro-atlantsko integracijo Ukrajine, ki jo Slovenija vidi kot dolgoročno varnostno rešitev. V okviru srečanj v Haagu je ministrica opravila tudi neformalne pogovore s kolegi zunanjimi ministri o aktualnih temah, med drugim o razmerah na Bližnjem vzhodu.
Izrazila je upanje, da bo »premirje med Izraelom in Iranom, ki je za vse veliko olajšanje, vodilo tudi do takojšnjega in trajnega premirja v Gazi, ki bo končalo nesprejemljivo pobijanje civilistov.«
Slovenija je na vrhu Nata zagovarjala enotnost in solidarnost zavezništva. Ključno sporočilo delegacije je bilo, da mora Nato kot obrambno-politično zavezništvo v času kompleksnih geopolitičnih razmer ostati trden in usklajen, pri čemer Slovenija svojo vlogo vidi v krepitvi varnosti doma in v podpori miru na mednarodni ravni.
Foto: Vlada RS
