NEK: Zaustavitev ne bo vplivala na električno zadostnost in cene
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je bila iz omrežja izklopljena 6. oktobra, po odkritju puščanja primarnega sistema znotraj zadrževalnega hrama. Kljub zaustavitvi, Agencija za energijo zagotavlja, da to ne bi smelo imeti znatnega vpliva na zadostnost elektrike v državi, saj je slovenski elektroenergetski sistem močno povezan z ostalimi evropskimi sistemi. Elektriko, ki bi jo sicer zagotavljal NEK, bo nadomeščena s preostalimi proizvodnimi enotami in z uvozom, je pojasnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Kupci, ki so elektriko od NEK-a vnaprej zakupili s terminsko pogodbo, niso prevzeli tveganja za tak primer. Proizvajalec je dolžan dobaviti dogovorjeno količino elektrike v vnaprej določenem obdobju in se zaščititi pred tveganjem morebitnega izpada proizvodne enote.
ELES, operater elektroenergetskega omrežja, poudarja, da je stanje na evropskem trgu trenutno stabiln. Resnega srednjeročnega vpliva na cene električne energije na slovenskem trgu zaradi izpada NEK-a, pa ne pričakujejo.
Za varno in usklajeno delovanje evropskega elektroenergetskega sistema je pomembna izmenjava električne energije z državami, kot so Avstrija, Italija in Hrvaška. Slovenija je del velikega elektroenergetskega sistema ENTSO-E, ki združuje sistemske operaterje iz 35 držav.
Datum ponovnega zagona elektrarne še ni znan, vendar je predsednik uprave NEK-a, Gorazd Pfeifer, izrazil pričakovanje, da bo elektrarna znova v omrežje priključena novembra.
Ustavitev NEK-a lahko privede do večjega pada v industrijski proizvodnji
Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki je bila nedavno zaustavljena, lahko v naslednjih mesecih privede do še večjega padca v industrijski proizvodnji, zlasti v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, opozarja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Kljub zaustavitvi NEK-a ne pričakujemo srednjeročnih vplivov na cene elektrike, vendar bo vpliv opazen v industrijski proizvodnji, ki je v prvih osmih mesecih že upadla za 35 odstotkov.
Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je 13. januarja izdalo okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovalne dobe NEK-a s 40 na 60 let, ki je bil rezultat kompleksnega in obsežnega postopka, trajajočega več kot dve leti.
Glavni ekonomist pri analitski službi GZS-ja, Bojan Ivanc, je v svoji analizi opozoril, da je bila skupna industrijska proizvodnja v prvih osmih mesecih za približno pet odstotkov nižja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Zlasti opazno je bilo zmanjšanje v sektorju oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer je prišlo do upada za 35,1 odstotka.
Ivanc opozarja, da bi lahko preventivna zaustavitev delovanja NEK-a dodatno vplivala na upad proizvodnje v naslednjih mesecih. Poleg tega je opazil nekonsistentnost v podatkih, ki kažejo na avgustovski mesečni upad industrijske proizvodnje za 1,2 odstotka. Julijski podatki so bili po reviziji nižji za osem odstotkov, kar vzbuja dvome o kakovosti statistike na tem področju.
vir Foto: Wikimedia
