Nekaterim se je res odpeljalo (2.del)

Ampak poudarek je na NEKATERA. Ker, če se vrnem h gori … ne vem, ali je res nujno in neizbežno, da se v dolini – pred vzponom – zopet vse popolnoma zmrači. Kot se je že tolikokrat do zdaj. Lahko bi že končno »ojačali« obutev, nabrali vse potrebno za vzpon, se dogovorili, posvetovali in predvsem – odložili vse nepotrebno, kar nas je na poti do tukaj le bremenilo. Tako ali drugače.

Glede na to, da se pa tako rado vse gradi, zakaj pa nimamo že kar zgrajenega mostu od vrha do vrha? Ta srednjeveška dolina nam vedno pokvari načrte. Načrte, da bi živeli mirno, dostojno in umno. Pa da napišem, kaj vse me je točno spodbodlo, da sem spisala takšno, bolj »jeznorito« kolumno , in to kar v dveh delih.

Nikakor mi ne gre v glavo kar nekaj stvari, ki odzvanjajo v zadnjem času. Recimo to, da ne vem, kdaj sem prespala obdobje zdrave pameti in se zbudila v letih, ko se moramo zopet »nategovati« glede odločitve splava. To se mi zdi tako retardirano, kot če ne bi vedeli, v katero luknjo ga mora moški »vtakniti«, da lahko spočnemo otroka. In ob tem pomislim, kje so ženske. Pa tudi, kdo vse stoji v vrstah nasproti njih. Kot sem že pisala, puščamo otrokom, da si izbirajo spol, pred mimoidočimi lovci streljajo divjad, tudi psa ali konja, če je treba. Samo povejte. »Majstri« lovijo uboge pobegle živali na poti v klavnico … spet streljajo, seveda. Da ne bi bilo preveč pusto, mimogrede »humano« polovimo in »humano« postrelimo nutrije … Poleg izjemnega slaboumja nam vse našteto dviguje predvsem apatijo in toleranco.

Ker nekako ni normalno, da se diskutira, kdo pravzaprav bo streljal te uboge nutrije. Zdaj so gospoda ugotovila, da se je pa odstrel odlično obnesel in zdaj se prižigajo semaforji na zeleno luč. »Kdo bo pomagal,« razmišljajo. Morda pa kar civilisti, ki premorejo orožni list. Zakaj bi zgolj padala stoletja stara drevesa, če imamo pa še kaj za postreliti mimogrede. In zakaj bi samo drugi služili s črvivim marketingom, če pa lahko tudi pisateljica za otroke in mladino mimogrede naredi malo reklame za farmacijo? Časi zamahovanja z roko, da je vse to tam, daleč, v Ameriki, so mimo. Streljamo tukaj in zdaj. Pravijo, da odstranjujejo »tujerodne, invazivne vrste«. Prisežem, da jih še nisem videla ali slišala tako zagnano klatiti po japonskem dresniku. Pa tudi sicer vidim veliko tujerodnih vrst na naših ulicah. Pa na razpadajočih »kripah«, ki razvažajo hrano. Pa takšne, ki jih ne vidim v temi. Seveda tudi takšne, ki jih pravzaprav ne vidim, ne glede na del dneva. 

Nevarne igre se gredo. Ljudje pa se grizejo med sabo, kažejo s prstom, si žugajo in ugotavljajo, kaj je ali ni politično korekten govor. Če vas razvedrim s še eno primerjavo, se nam pravzaprav odpenjajo gumbi na srajci. Po drugi strani pa počasi odpenjajo gumbi na hlačah. Tega drugega, zaradi vznemirjenosti ob razgaljenih prsih, večina sploh ne opazi. Prišlo pa se bo do genitalij. Saj veste, kako se reče. Nekdo bo takrat nekoga »držal za jajca«.

Med drugim sem se tudi vedno spraševala, kakšen je človek, ki lahko ustreli brez stiske v ozadju ali brez boja na življenje in smrt. Menim, da je res čas, da se to vprašamo. Pravzaprav se moramo. Ker tako zelo jamramo o otrocih, pozabimo pa se vprašati, kje so se vsega naučili. Kako smo jim dopustili, da so se tega naučili.

In od kod pridejo otroci? Od žensk? Katerih žensk? Ženske, kje ste? In od katerih moških? Ki jih ve izberete, jim »daste«, rodite in vzgojite? Ženske, pridite. Potrebujemo ponastavitev sistema.

Tjaša Ravnikar

O avtorici: mag. Tjaša Ravnikar je krizna managerka odnosov, umologinja in ustanoviteljica Umologije – medicine misli. Tjaša je predavateljica in pisateljica, med drugim tudi RTT – terapevtka, mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD – jih po Sloveniji in trenerka mediatorjev.  Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Več njenih kolumn je na voljo TUKAJ. – Umologijahttps://www.umologija.com/ – Tjaša Ravnikarhttps://tjasaravnikar.si/