Nekdanji vodja Nata kljub ruski okupaciji predlaga članstvo Ukrajine v Natu
Bivši generalni sekretar Nata, Anders Fogh Rasmussen, je nedavno javno predlagal, da bi Ukrajini morali ponuditi članstvo v vojaškem zavezništvu, tudi če del njenega ozemlja še vedno ostaja pod rusko okupacijo. Ta predlog trenutno ne uživa uradne podpore članic Nata, vendar je sprožil številne razprave in polemike med opazovalci.
Od leta 2008 Nato obljublja, da bo Ukrajina nekoč postala članica tega vojaškega zavezništva. Vendar se ta obljuba doslej ni uresničila, kljub prizadevanjem ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je doslej neuspešno skušal doseči, da bi se Kijev po koncu vojne lahko pridružil Natu.
Rasmussenova nedavna pobuda je sprožila zmedo. Rasmussen namreč predlaga članstvo Ukrajine v Nato brez zahteve po vrnitvi Krima, Donbasa in drugih ozemelj, ki jih je nezakonito priključil ruski predsednik Vladimir Putin. Rasmussen trdi, da bi to lahko odvrnilo Putina od nadaljnjih poskusov širitve ukrajinskega ozemlja.
Predlog je nesprejemljiv
Mnogi državniki, ki si prizadevajo za hitro včlanitev Ukrajine v Nato, pa ta predlog zavračajo kot nesprejemljiv. Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis na primer kritizira idejo prekinitve ognja s Putinom in jo označuje za “sramotno”. Meni, da bi vsaka predaja ozemlja bila v nasprotju z mednarodnim pravom.
Ukrajinski poslanec Andrij Osadčuk opozarja, da bi kakršna koli prekinitev ognja ali kompromis z Rusijo le omogočila Putinu, da si opomore in nadaljuje z agresijo. Prav tako dvomi, ali bi Nato resno razmislil o sprejemu države, ki nima popolnega nadzora nad svojim ozemljem.
Tudi če ta predlog ne bi bil sprejet, ostaja vprašanje, ali bi Nato sploh lahko zagotovil varnost Ukrajine v primeru članstva. Nekateri se sprašujejo, ali bi bilo potrebno poslati kopenske enote v Ukrajino ali vzpostaviti večnacionalno brigado, podobno tisti, ki že deluje v Baltiku.
Dejstvo ostaja, da se Ukrajina trenutno bori za obnovitev svoje ozemeljske celovitosti in njenih ozemelj, ki so jih izgubili zaradi ruske agresije. Obstaja vrzel med uradnimi stališči Nata, ki zagovarjajo ozemeljsko celovitost Ukrajine, in stopnjo pomoči, ki jo Nato dejansko zagotavlja. Zato mnogi menijo, da je ključna pot k miru v Ukrajini prek vojaškega premoči, ki bi Ukrajini omogočila boljše izhodišče za pogajanja.
Kljub različnim mnenjem in pritiskom pa nekateri menijo, da bi ukrajinski predsednik Zelenski morda moral razmisliti o možnosti, da se odpove delu svojega ozemlja in to označi kot “mirovni dogovor”, ne glede na to, kako neprijetno se to sliši. Vprašanje ostaja, ali bo to rešitev, ki bo omogočila trajen mir v regiji.
Foto: Pixabay
