Nemčija edina med državami G7 z gospodarskim padcem: Sledi recesija?
[Euronews] – Nemčija, največje gospodarstvo Evrope, se sooča z vse večjimi izzivi, saj se gospodarska recesija poglablja. Po napovedih bo država leto 2024 zaključila z recesijo, kar pomeni drugo zaporedno leto gospodarskega krčenja. Strukturni problemi, kot je odvisnost od proizvodnega sektorja in naraščajoča svetovna konkurenca, zlasti iz Kitajske, še dodatno poslabšujejo gospodarsko situacijo. Nemško gospodarstvo, ki je običajno veljalo za trdno in stabilno, se zdaj sooča z resnimi vprašanji glede prihodnje rasti in stabilnosti.
Nemški minister za gospodarstvo, Robert Habeck, je napovedal, da se bo nemško gospodarstvo v letu 2024 skrčilo za 0,2 odstotka. Ta napoved je še poslabšala že tako mračne obete, saj je prejšnja napoved predvidevala 0,3-odstotno rast. Nemčija bo edino gospodarstvo med državami G7, ki bo v letu 2024 doživelo krčenje, potem ko se je že leta 2023 skrčila za 0,3 odstotka. Ta padec odraža dolgotrajne strukturne izzive, med katerimi izstopa odvisnost od industrijskega sektorja, ki je pod močnim pritiskom tuje konkurence.
Poleg tega so globalni geopolitični pretresi in energetska kriza dodatno oslabili nemško gospodarstvo. Številna podjetja se težko prilagajajo spreminjajočim se razmeram na svetovnih trgih, kar še dodatno otežuje izhod iz gospodarske stagnacije.
Upanje na okrevanje v letu 2025
Kljub trenutni krizi obstaja upanje, da se bo nemško gospodarstvo v letu 2025 začelo postopoma obnavljati. Po napovedih naj bi bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 zrasel za 1,1 odstotka, leta 2026 pa naj bi rast dosegla 1,6 odstotka. Rast naj bi spodbudila predvsem povečana zasebna potrošnja in stabilizacija inflacije. Vendar pa so te napovedi odvisne od uspešnega izvajanja strukturnih reform, ki jih načrtuje nemška vlada.
Minister Habeck je predstavil obsežen načrt, ki vključuje 49 ukrepov za spodbujanje rasti. Ti ukrepi vključujejo spodbujanje naložb, povečanje produktivnosti in reševanje strukturnih izzivov, s katerimi se država sooča. Vendar bo uspeh teh reform odvisen od politične podpore in soglasja zveznega parlamenta ter Bundesrata, ki ga nadzoruje opozicija.
Poleg tega vlada napoveduje, da bo inflacija leta 2024 padla na 2,2 odstotka, potem ko je leta 2023 znašala 5,9 odstotka. Ta padajoča stopnja inflacije, skupaj z višanjem plač in davčnimi olajšavami, bi lahko spodbudila potrošnjo in gospodarsko rast.
Strukturni izzivi in globalna konkurenca
Nemčija se sooča z globokimi strukturnimi izzivi, ki presegajo trenutno gospodarsko upočasnitev. Po poročilu inštituta ifo je nemško gospodarstvo “obtičalo v krizi”. Strukturni dejavniki, kot so dekarbonizacija, digitalizacija in demografske spremembe, dodatno otežujejo gospodarsko rast.
Eden od ključnih dejavnikov, ki negativno vpliva na nemško industrijo, je močna konkurenca iz Kitajske, ki je preoblikovala svetovne trge. Nemška proizvodnja, zlasti avtomobilska in strojna industrija, se težko prilagaja novim razmeram, kar je povzročilo dramatičen upad izvoznih naročil. Indeks nabavnih menedžerjev v proizvodnji (PMI) je septembra 2024 strmoglavil na 40,6, kar je eden najslabših rezultatov na svetovni ravni.
Poleg tega je nemška industrijska baza v zadnjih letih doživela dolgotrajno krčenje, kar kaže na to, da recesija ni zgolj ciklična, temveč strukturna težava. Podjetja se vse pogosteje obračajo na tuje trge ali pa postajajo tarče prevzemov, kar še dodatno krepi negotovost glede prihodnosti nemškega gospodarstva.
Val prevzemov in prodaj
V luči teh izzivov se nemška podjetja vse pogosteje odločajo za prodajo svojih poslovnih enot tujim kupcem. Deutsche Bahn, nemški nacionalni železniški operater, je prodal svojo logistično podružnico Schenker danski družbi DSV za približno 14 milijard evrov. Ta prodaja naj bi Deutsche Bahnu zagotovila prepotrebno finančno olajšavo.
Tudi Commerzbank, drugi največji nemški zasebni posojilodajalec, postaja tarča tujega prevzema. Italijanski bančni velikan UniCredit je povečal svoj delež v Commerzbanku, kar je sprožilo špekulacije o morebitnem sovražnem prevzemu.
Hkrati pa nekatera nemška podjetja selijo svoje naložbe v tujino. BASF, velikan kemične industrije, je začel gradnjo nove tovarne na Kitajskem, vredne 10 milijard evrov. Tudi drugi energetski in industrijski velikani iščejo priložnosti na mednarodnih trgih, da bi se izognili stagnaciji domačega gospodarstva.
Portal24; Foto: Pexels
