Nemčija je AfD označila za desničarsko ekstremistično organizacijo
Nemška notranja obveščevalna agencija BfV je stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) danes uradno razglasila za desničarsko ekstremistično organizacijo, kar je pomemben korak v prizadevanjih oblasti za nadzor nad vzponom skrajne desnice v državi. Odločitev, ki je sprožila burne odzive, omogoča varnostnim službam poostren nadzor nad stranko, vključno z uporabo prikritih metod, kot so tajni informatorji in spremljanje komunikacij.
Agencija BfV, zadolžena za zaščito ustavnega reda, je svojo odločitev utemeljila z dokazi, da AfD spodkopava demokratične vrednote in krši načela človekovega dostojanstva. Poročilo agencije navaja, da stranka promovira etnonacionalistično ideologijo, ki diskriminira določene skupine, zlasti priseljence in muslimane, ter zavrača temelje nemške demokracije. BfV je že leta 2021 začel AfD obravnavati kot potencialno skrajno desničarsko skupino, kar je sodišče v Münstru lani potrdilo, zavrnilo pa pritožbo stranke proti takšni obravnavi.
Posebno skrb vzbuja delovanje regionalnih vej AfD, kot je tista na Saškem, ki jo je sodišče januarja letos prav tako označilo za ekstremistično zaradi dokazov o delovanju proti človekovemu dostojanstvu in demokratičnim načelom. Poleg tega je mladinska organizacija stranke, Mlada alternativa (JA), v več zveznih deželah že uvrščena na seznam ekstremističnih skupin.
Politični vzpon in kontroverze
AfD, ustanovljena leta 2013 kot euroskeptična stranka, ki je nasprotovala finančni politiki takratne kanclerke Angele Merkel, se je v zadnjem desetletju premaknila močno v desno. Stranka je postala znana po svoji ostri antiimigrantski retoriki, nasprotovanju Evropski uniji in kritikam sankcij proti Rusiji. Na februarskih zveznih volitvah letos je AfD dosegla zgodovinski uspeh, saj je s 20,8 odstotka glasov postala druga najmočnejša politična sila v Nemčiji.
Kljub volilnemu uspehu stranka ostaja v središču polemik. Januarja 2024 je javnost pretreslo razkritje o tajnem srečanju članov AfD z neonacisti in drugimi skrajneži, kjer so razpravljali o množičnih deportacijah priseljencev, vključno s tistimi z nemškim državljanstvom. Dogodek je sprožil množične proteste po državi in pozive k prepovedi stranke, ki pa ostajajo pravno zapleteni zaradi nemške zavezanosti svobodi izražanja in političnega združevanja.
Odzivi
Notranja ministrica Nancy Faeser je odločitev BfV pozdravila in poudarila, da ta odraža zavezanost Nemčije k obrambi demokracije. “AfD spodbuja sovraštvo in rasizem, kar je nesprejemljivo v naši družbi,” je dejala. Nasprotniki stranke pravijo, da odločitev pošilja močan signal proti normalizaciji skrajnih ideologij.
Po drugi strani pa so voditelji AfD odločitev ostro obsodili, češ da gre za politično motiviran poskus diskreditacije stranke pred prihodnjimi volitvami. Predstavnik stranke je izjavil, da bodo odločitev izpodbijali na sodišču, in opozoril, da bi lahko poostren nadzor omejil njihovo politično delovanje. Nekateri komentatorji svarijo, da bi ukrep lahko še dodatno radikaliziral bazo podpornikov AfD, zlasti na vzhodu države, kjer stranka uživa močno podporo.
Širši kontekst
Odločitev prihaja v času, ko Nemčija beleži porast desničarskega ekstremizma, kar je BfV izpostavil že v svojih prejšnjih poročilih. Država se še vedno spopada z dediščino nacistične preteklosti, kar vzpon skrajne desnice postavlja v posebej občutljiv kontekst. Analitiki opozarjajo, da politična polarizacija, gospodarske negotovosti in nezadovoljstvo z migracijsko politiko prispevajo k priljubljenosti strank, kot je AfD.
Medtem se v nemški javnosti nadaljuje razprava tudi o tem, ali bi morala država razmisliti o popolni prepovedi AfD, kar bi bil izjemno redek ukrep. Kritiki takšne poteze opozarjajo, da bi prepoved lahko spodbudila občutek žrtve med privrženci stranke in še dodatno okrepila njihovo podporo.
Odločitev BfV odpira novo poglavje v že tako napetem političnem ozračju v Nemčiji. Varnostne službe bodo zdaj lahko intenzivneje spremljale dejavnosti AfD, kar bi lahko razkrilo dodatne podrobnosti o njihovih povezavah z drugimi skrajnimi skupinami. Hkrati bo pravni boj stranke proti tej oznaki verjetno pritegnil veliko pozornosti, saj bo testiral meje nemške »obrambne demokracije«.
Ana Koren
Portal24; Foto: Zajem zaslona
