Nemčija: Rast migracij, nezadovoljstva in AfD-ja v javnomnenjskih anketah

ByAna Koren

29. septembra, 2023 , , ,
Nemčija [Foto: Pexels]

Nemčija: Rast migracij, nezadovoljstva in AfD-ja v javnomnenjskih anketah

V luči naraščajočega števila prošenj za azil se je EU odločila preučiti svoje azilne predpise. Notranji ministri EU pa so se zbrali v Bruslju, da bi razpravljali o predlagani reformi evropskih azilnih predpisov. V ospredju razprave je bila t.i. krizna uredba, ki predvideva podaljšanje časa zadrževanja beguncev v okoliščinah, podobnih zaporu, v primeru močnega porasta migracij. Razširjen bi bil tudi krog upravičencev do strogih mejnih postopkov. V Nemčiji stranka Zelenih nasprotuje teh strožjim predpisom, vendar se je kancler Olaf Scholz vključil v razpravo in prosil notranjega ministra svoje stranke za soglasje v Bruslju.

Anketa DeutschlandTrend je pokazala, da dve tretjini državljanov podpira iskanje rešitev na ravni EU glede beguncev, čeprav večina dvomi v možnost dosega evropske rešitve. Do avgusta je v Nemčiji za azil zaprosilo več kot 220.000 ljudi. 77 odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Tako državljani kot lokalne oblasti so izrazili nezadovoljstvo z aktualno situacijo. 78 odstotkov vprašanih meni, da je integracija beguncev v družbo ali na trg dela slaba ali zelo slaba. Prav tako 80 odstotkov vprašanih meni, da je izvajanje deportacij zavrnjenih prosilcev za azil slabo.

Te ugotovitve prihajajo v času, ko se Nemčija pripravlja na regionalne parlamentarne volitve v Bavarski in Hesenu, 8. oktobra, kar je dodatno zaostrilo politične razprave. Raziskovalci javnega mnenja so predlagali povečanje nadzora meja in begunskih dogovorov z afriškimi državami kot ukrepe za zmanjšanje števila beguncev, približno osem od desetih Nemcev je teh ukrepov podprlo.

Integracijska meja

Vodja bavarske stranke CSU Markus Söder je zahteval določitev “integracijske meje” za prosilce za azil, sprožil razpravo o zgornji meji za sprejem beguncev. Kritiki opozarjajo, da takšne zgornje meje ni mogoče spoštovati po mednarodnem pravu. Toda, 71 odstotkov Nemcev meni, da je takšna zgornja meja pravilna.

Nezadovoljstvo z zvezno vlado ostaja visoko, kar je odraženo v anketi DeutschlandTrend, kjer je 79 odstotkov vprašanih izrazilo nezadovoljstvo z delom kanclerja Olafa Scholza in njegovih ministrov. Zanimivo je, da so večinoma zadovoljni le volivci Zelenih (57 odstotkov), medtem ko je 77 odstotkov volivcev FDP z vlado nezadovoljnih.

Ob bližajoči se obletnici ponovne združitve Nemčije so anketarji tudi raziskovali zadovoljstvo državljanov z demokracijo v državi. Ugotovili so, da 87 odstotkov Nemcev z zahoda države in 77 odstotkov Nemcev z vzhoda ceni demokracijo kot dobro obliko vladanja, vendar so mnenja o praktični uresničitvi demokracije v Nemčiji bolj razdeljena.

Če bi bile volitve to nedeljo…

Aktualni bundestag je bil izvoljen pred dvema letoma, 26. septembra 2021. Takrat je največ glasov dobila SPD, 25,7 odstotka. Unijski stranki CDU in CSU sta skupaj osvojili 24,1 odstotka, Zeleni 4,8 odstotka. FDP je takrat dobil 11,5 odstotka. AfD je imela 10,3 odstotka glasov, kar je dvakrat manj, kot kažejo trenutne javnomnenjske raziskave, Levica pa 4,9 odstotka glasov.

Če bi prihodnjo nedeljo volili nov bundestag – bi SPD, Zeleni in FDP skupaj dobili le 36 odstotkov glasov in ne bi imeli večine.

Na prvem mestu je CDU/CSU z 28 odstotki, sledita ji AfD (22 odstotkov) in SPD (16 odstotkov). Zeleni bi imeli 14 odstotkov, FDP pa 6 odstotkov glasov. Levica ne bi več prišla v bundestag. S štirimi odstotki bi namreč ostala pod volilnim pragom. Svobodni volivci, ki so v deželni vladi na Bavarskem, bi imeli po vsej državi tri odstotke.

Te ugotovitve so odraz trenutnih izzivov, s katerimi se srečujejo evropske države glede migracij in azilne politike, ter kažejo na kompleksnost iskanja skupne evropske rešitve, ki bi zadovoljila tako države članice EU kot njihove državljane.

vir Foto: Pexels

Portal24