V nemški politiki se vse glasneje razpravlja o zaostritvi pravil glede dostopa državljanov EU do socialnih prejemkov v Nemčiji. Pobudo vodi generalni sekretar Krščanskodemokratske unije (CDU) Carsten Linnemann, tesen zaupnik kanclerja Friedricha Merza, ki je v pogovoru za nemški tabloid Bild opozoril na domnevne zlorabe sistema socialnega varstva.
Po Linnemannovih besedah naj bi se v Nemčiji razširila praksa, da priseljenci iz drugih držav članic EU opravijo le nekaj ur dela na teden, nato pa uveljavljajo pravico do dodatnih ugodnosti, ki jih zagotavlja nemški sistem socialne varnosti. Ocenjuje, da gre v določenih primerih celo za organizirane skupine, ki izkoriščajo regulativne vrzeli.
“Koncept ‘zaposlenega’ je treba na ravni EU na novo opredeliti. Ne bi smelo biti mogoče delati nekaj ur in preostanek prejemati kot podporo, če obstaja možnost polne zaposlitve,” je dejal Linnemann. Dodal je, da nizki pragovi za upravičenost do nadomestil v Nemčiji ustvarjajo očitne vrzeli, ki vabijo k izkoriščanju.
Osnovni socialni prejemki, znani kot Bürgergeld oziroma “državljanski dohodek”, so bili ena ključnih tem pred februarskimi zveznimi volitvami, navaja Euractiv. Merz in CDU so v kampanji opozarjali, da trenutni sistem ne zagotavlja dovolj spodbud za delo in ustvarja nezadovoljstvo med zaposlenimi z nizkimi plačami.
Kancler je v parlamentu prejšnji teden ponovil, da so v okviru napovedanih jesenskih reform nujne spremembe, ki bi po njegovem mnenju spodbudile gospodarsko rast in okrepile pravičnost. “Ne želimo oteževati življenja tistim, ki ne morejo delati. A tisti, ki so sposobni za delo, naj dejansko delajo,” je poudaril Merz.
Kot poroča Euractiv, se reforma sistema socialne varnosti umešča v širšo razpravo o trdoživosti nemškega gospodarstva, ki se sooča z nizko rastjo in pritiski na trg dela.
Notranjepolitična polemika
Predlogi CDU naletijo na mešane odzive v koaliciji. Socialni demokrati (SPD), kot mlajši partner vladajoče koalicije, izražajo delno pripravljenost na spremembe, medtem ko so druge leve stranke ostro kritične.
Poslanka Levice Heidi Reichinnek je reforme označila za jesen socialne krutosti, ki naj bi jo gnalo sovraštvo do revnih. Podobno je Katharina Dröge iz Zelenih trdila, da gre predvsem za politični manever kanclerja: “Večina mora zategniti pas, medtem ko peščica na vrhu dobiva dodatne koristi.”
Euractiv navaja, da razprava o omejevanju prostega gibanja in dostopa do socialnih ugodnosti ni nova. Že leta 2022 je Merz, tedaj še kot opozicijski voditelj, sprožil burne odzive s kritikami ukrajinskih beguncev, ki so bili po odločitvi vlade takoj vključeni v sistem nadomestil. Takrat je govoril o socialnem turizmu.
Vprašanje pa presega nemške meje. Pravila EU o prostem gibanju zagotavljajo vsem državljanom unije pravico do dela in bivanja kjer koli znotraj bloka ter enak dostop do socialnih pravic, povezanih z zaposlitvijo. Vsak poskus zaostritve pogojev bi zato moral biti usklajen z evropsko zakonodajo, kar nakazuje morebiten spor med Berlinom in Brusljem.
Linnemann je v nedeljo dejal, da bo Nemčija pritisnila na evropske institucije za spremembo pravne podlage. Čeprav so predlogi še v zgodnji fazi, politični opazovalci ocenjujejo, da bi lahko postali eden osrednjih izzivov Merzove jesenske reformne agende.
Foto: Pexels
