Nemčija: Strah pred vojno spodbudil povpraševanje po zasebnih zakloniščih
Morda ni boljšega načina za merjenje stopnje strahu v državi kot s pogledom na podjetja, ki gradijo zasebna zaklonišča. Med njimi izstopa BSSD Defense, podjetje s sedežem v Berlinu, ki se ukvarja z gradnjo “sistemov zaščitenih prostorov” za zasebno, poslovno in vojaško uporabo. Njihovo poslovanje v zadnjem času namreč naravnost cveti.
Podjetje ponuja širok spekter zaščitne opreme za domove, od ‘sob za začasno izolacijo in zaščito’ za približno 20.000 evrov do pravih zaklonišč za skoraj 200.000 evrov. Tehnični direktor BSSD, Mario Piejde, je dejal, da so v zadnjih letih zabeležili povečano število klicev tako s strani zasebnikov kot tudi gasilcev in lokalnih oblasti.
Zanimanje za tovrstno zaščito se je sicer začelo povečevati med pandemijo COVID-19. Ponoven vzpon pa se je začel leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. “Aktivno povpraševanje in interes obstajata, ker ni veliko podjetij, ki se ukvarjajo s tem. Nihče ni pričakoval, da bo v Evropi znova izbruhnila konvencionalna vojna, a zgodovina se ponavlja. Ljudje, ki so prej zgolj razmišljali o tem, zdaj uresničujejo svoje načrte,” je za Deutsche Welle (DW) povedal Piejde.
Pomanjkanje funkcionalnih zavetišč v Nemčiji
Povečano zanimanje za zasebna zaklonišča se odraža tudi v političnih krogih. Zvezno ministrstvo za notranje zadeve je junija letos na konferenci notranjih ministrov v Potsdamu predstavilo “poročilo o stanju razvoja sodobnega koncepta zavetišč” za nemško prebivalstvo. Poročilo je sledilo pozivu nemškega združenja mest in občin, ki zastopa 14.000 lokalnih oblasti, naj zvezna vlada v naslednjih desetih letih v civilno zaščito vloži 10 milijard evrov in z njimi opremi 2000 bunkerjev iz časa hladne vojne.
Obseg potrebne infrastrukture je ogromen. Zvezni urad za civilno zaščito in pomoč ob naravnih nesrečah (BBK) je za DW povedal, da je trenutno samo 579 bunkerjev označenih kot javna zatočišča, ki lahko sprejmejo približno 478.000 ljudi. Slednje predstavlja le 0,56 odstotka nemškega prebivalstva. Vendar ti bunkerji niso “funkcionalni ali pripravljeni za uporabo”. Prejšnji sistem zaklonišč je bil namreč leta 2007 opuščen.
Potrebnih več kot 200.000 novih bunkerjev
BBK je razkril, da je novi koncept bunkerjev še vedno v fazi načrtovanja. Poročilo zvezne vlade, ki je pricurljalo v različne nemške medije, pa navaja, da bi za zaščito celotnega prebivalstva potrebovali še približno 210.100 novih bunkerjev. Gradnja bi trajala 25 let, stala pa bi okoli 140,2 milijarde evrov.
“Gradnja zaščite prebivalstva je bila v zadnjih 35 letih zanemarjena,” je dejal Piejde. Piejde meni, da bi oživitev tovrstnih zaklonišč morala biti izvedljiva. “V zadnjih 50 letih se v gradbeništvu ni veliko spremenilo. Obstaja določena trdnost sten, debelina sten, filtrirni sistemi. Edino, kar se je spremenilo, sta napajanje in učinkovitost baterij,” je dodal.
Uporabnost bunkerjev v moderni vojni
Vprašanje, kako koristni bi bili bunkerji v sodobni vojni, pa ostaja odprto. Hans-Walter Borries, direktor Inštituta za ekonomske in varnostne študije FIRMITAS na Univerzi v Wittenu, se strinja, da je bila zaščita prebivalstva v veliki meri zanemarjena. Vendar pa dvomi o uporabnosti bunkerjev v primeru vojaškega konflikta med Natom in Rusijo, še posebej zaradi hiperzvočnih raket, ki lahko iz Kaliningrada dosežejo skoraj vsako evropsko mesto v dveh do petih minutah.
“Ni tako kot v drugi svetovni vojni, ko so opozorila bombnikov, ki so leteli nad Hannovrom proti Berlinu, dajala ljudem 15 ali 20 minut časa za iskanje zavetja. S trenutnimi reakcijskimi časi ni mogoče opozoriti prebivalstva,” je pojasnil Borries, ki je tudi rezervni polkovnik Bundeswehra.
Decentralizirana zaščita kot alternativa
Nemška vlada se zaveda tega problema. V primeru vojne bi bili veliki centralni bunkerji manj uporabni kot decentralizirani zaščiteni prostori znotraj stanovanjskih zgradb. Zato namerava vlada državljanom priporočiti, naj si zagotovijo poceni in lahko dostopen gradbeni material za gradnjo varnih prostorov v svojih kleteh.
Borries ni prepričan o učinkovitosti tega koncepta, še posebej glede na možnost jedrske vojne, kjer bi bilo jedrsko orožje bistveno bolj uničujoče od tistega, ki so ga ZDA uporabile ob koncu druge svetovne vojne. “Posledice niso več primerljive s Hirošimo ali Nagasakijem. S sodobnim orožjem bi lahko vso Nemčijo izbrisali z devetimi do dvanajstimi raketami,” je dejal. Bunkerji, ki bi zdržali takšen napad, bi morali biti zakopani na tisoče metrov globoko v švicarskih Alpah.
Raje vlaganje v »normalno« zaščito
Namesto vlaganja milijard v izgradnjo mreže bunkerjev za primer vojne Borries trdi, da bi bilo bolje, če bi vlade vlagale v “normalno” zaščito prebivalstva. To bi vključevalo sistem opozarjanja na nesreče, zlasti naravne, kot so poplave, ter boljše usposabljanje organizacij za pomoč ob nesrečah. “To pomeni denar za usposabljanje, vaje, sodobno opremo. Vse to bi bilo bolj smiselno kot zamišljanje scenarijev jedrske vojne, ko tako ali tako ne morete narediti ničesar,” je zaključil Borries.
Portal24; Foto: Pixabay
