Nemčija zavrača Trumpov predlog za povečanje obrambnih izdatkov
Nemčija razpravlja o obrambnih izdatkih, razpravo je sprožila zahteva novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da evropske članice Nata povečajo svoje obrambne izdatke na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Nemški kancler Olaf Scholz je jasno zavrnil možnost takšnega povečanja in izrazil podporo obstoječemu cilju dveh odstotkov BDP, ki ga je določil Nato.
Kancler Scholz je na začetku svoje predvolilne kampanje v Bielefeldu izrazil nasprotovanje Trumpovim zahtevam, navaja Euronews. Dejal je, da bi povečanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov pomenilo finančno breme, ki ga Nemčija ne bi mogla prenesti. Pojasnil je, da bi takšna sprememba zahtevala bodisi veliko povečanje davkov bodisi drastične reze na drugih področjih, kar bi ogrozilo ključne storitve in investicije.
“Pet odstotkov bi pomenilo več kot 200 milijard evrov letno, kar bi preseglo polovico trenutnega zveznega proračuna,” je dejal Scholz. Dodal je, da bo Nemčija ostala zavezana dvema odstotkoma BDP za obrambo. Večje prilagoditve pa, kot pravi, niso izvedljive brez dodatnih sredstev.
Kritike in razdeljena javnost
Kljub Scholzovi zavrnitvi je vodja opozicijske Krščansko-demokratske unije (CDU), Friedrich Merz, nakazal možnost povečanja obrambnih izdatkov. Merz sicer ni določil jasnih ciljev, temveč je poudaril, da je ključno zagotoviti, kar je potrebno za obrambo. Njegovo stališče je med nemško javnostjo naletelo na mešane odzive. Raziskave namreč kažejo, da večina volivcev ne podpira drastičnega povečanja obrambnih izdatkov.
Medtem ko CDU vodi v anketah z okoli 30 odstotki podpore, Scholzovi socialdemokrati (SPD) beležijo med 14 in 17 odstotkov. Skrajno desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se zavzema za ostrejšo politiko na številnih področjih, ostaja druga najmočnejša stranka, vendar brez možnosti oblikovanja koalicije zaradi zavračanja sodelovanja drugih strank.
Volilna kampanja v polnem teku
Olaf Scholz je svojo kampanjo uradno začel v Bielefeldu, kjer načrtuje več kot 30 javnih pogovorov do volitev, ki bodo 23. februarja. Dogodek je zaznamoval tudi protest dveh posameznikov proti izraelski vojni v Gazi, ki so ju hitro pospremili iz dvorane. Podobno intenzivno kampanjo izvajajo tudi druge stranke, pri čemer CDU ostaja glavni izzivalec na prihodnjih volitvah.
Tudi Friedrich Merz je dejaven v svoji kampanji. CDU si namreč prizadeva utrditi svojo prednost v javnomnenjskih raziskavah. Ankete kažejo, da ima CDU realne možnosti za ponovno prevzemanje kanclerskega položaja, medtem ko Scholzova stranka in koalicijski partnerji iščejo načine, kako obnoviti zaupanje volivcev po nedavnih političnih pretresih.
Portal24; Foto: Wikimedia/Christophe Licoppe/Evropska komisija