Nemška obveščevalna služba začasno umika oznako ‘ekstremistična’ za stranko AfD
Nemška domača obveščevalna služba BfV je v četrtek, 8. maja 2025, sporočila, da začasno umika oznako “potrjeno desničarsko ekstremistična” za stranko Alternativa za Nemčijo (AfD), dokler sodišče v Kölnu ne razsodi o pravni pritožbi stranke. Odločitev je sledila pravnemu izzivu AfD, ki je označitev označila za politično motivirano. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je BfV z umikom oznake prekinil tudi ukrepe, povezane s povečanim nadzorom nad stranko, kot so uporaba informatorjev in prestrezanje komunikacij.
AfD, ki je na februarskih zveznih volitvah dosegla drugo mesto z 20,8 odstotka glasov, je BfV označil za “potrjeno desničarsko ekstremistično” 2. maja 2025. Odločitev je temeljila na triletni preiskavi in 1100-stranskem poročilu, ki ni javno dostopno, a naj bi dokazovalo rasistične in proti-muslimanske usmeritve stranke.
BfV je med drugim navedel, da AfD promovira “etnično-rodovniški koncept naroda”, ki krši človekovo dostojanstvo in nemško ustavo. Oznaka je omogočila okrepljen nadzor, kar je sprožilo burne razprave o demokratičnosti ukrepa. AfD je že 5. maja vložil tožbo in nujni zahtevek za začasno prekinitev ukrepa, saj trdi, da gre za poskus diskreditacije opozicije.
Politične in mednarodne reakcije
Odločitev BfV za začasni umik oznake je naletela na različne odzive. Vodstvo AfD, ki ga vodita Alice Weidel in Tino Chrupalla, je potezo označilo za “prvi pomemben korak” k razveljavitvi obtožb o ekstremizmu. Po drugi strani so nemški uradniki zanikali očitke o politični motiviranosti in poudarili, da je stranka s svojimi izjavami, kot je “Vsak dodatni tujec v tej državi je odveč”, kršila ustavne vrednote. Novi kancler Friedrich Merz, ki je bil izvoljen 6. maja, je dejal, da zgolj prepoved stranke ne bo ustavila podpore njenim idejam, saj je 10 milijonov volivcev podprlo AfD.
Odzivi
Mednarodno je odločitev BfV za označitev stranke kot ekstremistične sprožila kritike, zlasti iz ZDA. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je na družbenem omrežju X označil ukrep za “tiransko prikrito”, češ da gre za nadzor nad opozicijo. Nemško zunanje ministrstvo je odgovorilo, da je odločitev temeljila na neodvisni preiskavi, ki varuje ustavo in pravno državo. Kritike so izrazili tudi podpredsednik ZDA JD Vance in senator Tom Cotton, ki je zahteval prekinitev sodelovanja ameriških obveščevalnih služb z BfV.
Začasni umik oznake ne pomeni konca pravnega spora. Sodišče v Kölnu bo še naprej obravnavalo tožbo AfD, medtem ko bo BfV stranko nadzoroval pod manj strogim statusom “sum ekstremizma”. Pravni postopek bi lahko trajal dlje, saj gre za ločen postopek od pritožbe proti sami oznaki.
Nemška javnost ostaja razdeljena: nekateri podpirajo ukrepe proti AfD zaradi njenih proti-migrantskih in proti-muslimanskih stališč, spet drugi menijo, da gre za poskus omejevanja svobode govora. Razprava o morebitni prepovedi stranke, ki jo nekateri politiki, kot je vodja SPD Lars Klingbeil, podpirajo, se nadaljuje. Po zadnjih anketah AfD uživa 25-odstotno podporo, kar jo uvršča ob bok vladajoči CDU/CSU.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pexels
