Nemško gospodarstvo se je v letu 2024 znova skrčilo
Nemško gospodarstvo, največje v Evropi, je leta 2024 zabeležilo upad že drugo leto zapored. Po podatkih Zveznega statističnega urada (Destatis), je cenovno prilagojeni bruto domači proizvod (BDP) lani upadel za 0,2 odstotka, medtem ko je leta 2023 beležil še večji padec, in sicer 0,3 odstotka. Podatki kažejo, da je bila gospodarska uspešnost po prilagoditvi za koledarske učinke prav tako nižja za 0,2 odstotka.
Strukturni pritiski in konkurenca na izvoznih trgih
Ruth Brand, predstavnica Destatisa, je na tiskovni konferenci v Berlinu poudarila, da so ciklični in strukturni pritiski ovirali boljši gospodarski razvoj. Med ključnimi dejavniki je navedla večjo konkurenco na izvoznih trgih, visoke stroške energije, vztrajno visoke obrestne mere ter negotove gospodarske obete. Poudarila je, da je v tem kontekstu nemško gospodarstvo ponovno beležilo negativno rast.
Bruto dodana vrednost celotnega gospodarstva, prilagojena za cenovne učinke, se je znižala za 0,4 odstotka. Najbolj je upadla v predelovalnih dejavnostih, kjer je bruto dodana vrednost upadla za 3,0 odstotka. Izrazit upad proizvodnje so zaznali v sektorjih, kot sta proizvodnja strojev in opreme ter avtomobilska industrija. V energetsko intenzivnih panogah, kot sta kemična in kovinskopredelovalna industrija, so nizke ravni proizvodnje ostale predvsem zaradi visokih stroškov energije.
Gradbeništvo in storitveni sektor z različnimi trendi
Gradbeništvo je lani zabeležilo medletni upad bruto dodane vrednosti za 3,8 odstotka. Vzrok za to so bile visoke cene gradenj in obrestne mere, kar je povzročilo manjšo gradnjo stanovanjskih objektov. Prav tako je proizvodnja v zaključnih gradbenih delih beležila padec. Kljub temu so sektorji nizkih gradenj, kot so posodobitve in novogradnje cest, železnic ter cevovodov, zabeležili rast.
Nasprotno je storitveni sektor v letu 2024 dosegel pozitivno rast za 0,8 odstotka, čeprav so bile razlike med posameznimi panogami opazne. Medtem ko je bruto dodana vrednost v trgovini, prometu, nastanitvah in prehrani stagnirala, je informacijsko-komunikacijski sektor zabeležil rast za 2,5 odstotka. Podobno so rast dosegle tudi javne storitve, kot so izobraževanje, zdravstvo in javna uprava, kjer se je bruto dodana vrednost povečala za 1,6 odstotka.
Objava podatkov prihaja v času, ko se Nemčija pripravlja na ključne predčasne volitve. Gospodarska stagnacija, fiskalna negotovost, geopolitična tveganja in težave avtomobilskega sektorja predstavljajo glavne izzive za prihodnje voditelje. Brez reform, ki bi spodbujale strukturne naložbe in krepile konkurenčnost, Nemčija tvega dolgotrajno gospodarsko oslabitev.
Portal24; Foto: Pexels
