Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo izjavil, da je nedavna, 12 dni trajajoča vojaška operacija proti Iranu odprla novo priložnost za Izrael, predvsem na področju prizadevanj za vrnitev talcev iz Gaze. Po njegovih besedah ostaja osvoboditev talcev, ki so jih pripadniki palestinskega gibanja Hamas zajeli med napadom 7. oktobra 2023, »najvišja prednostna naloga« izraelskih oblasti.
Netanjahu je izjavo podal med obiskom notranje varnostne agencije Shin Bet. Ob tem je dejal, da je po »zmagi nad Iranom« nastalo ugodno okolje za napredek na več področjih, zlasti pri doseganju ciljev v Gazi.
Vzporedno z izjavo je okrožno sodišče v Jeruzalemu sprejelo odločitev o preložitvi njegovega zaslišanja v dolgotrajnem postopku zaradi korupcijskih obtožb. Po navedbah sodišča je razlog zaupne narave in temelji na diplomatskih ter varnostnih dejavnikih.
Po poročanju izraelskega javnega radia Kan se je varnostni kabinet v Izraelu sestal v nedeljo zvečer, novo sejo pa naj bi imel danes. Minister za strateške zadeve Ron Dermer, tesen zaveznik premiera Netanjahuja, se danes v Washingtonu sestaja z ameriškimi predstavniki, kjer bodo v ospredju pogovori o razmerah v Iranu in Gazi.
Načelnik izraelskih obrambnih sil Eyal Zamir je že v petek dejal, da bi vojaška operacija proti Iranu, ki se je končala 24. junija, lahko prispevala k uresničitvi izraelskih ciljev v boju proti Hamasu, oboroženemu palestinskemu gibanju s podporo Teherana.
Družine talcev pozdravljajo napovedi
Netanjahujeve izjave so pozdravili tudi v Forumu za talce in pogrešane osebe, ki zastopa sorodnike ujetih. Kot so sporočili, gre za pomemben premik v retoriki vlade. »Družine pozdravljajo, da je predsednik vlade po 20 mesecih javno razglasil vrnitev talcev za prednostno nalogo,« so zapisali v izjavi. Izraelske ocene kažejo, da je med približno petdesetimi še vedno ugrabljenimi talci v Gazi živa le še manj kot polovica.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v sobotnem nastopu izjavil, da se izraelski premier »trenutno pogaja s Hamasom«, vendar ni navedel podrobnosti. Nobena od vpletenih strani pogajanj ni uradno potrdila, izraelski in palestinski predstavniki pa ostajajo zadržani glede možnosti hitrega dogovora.
ZDA so v okviru diplomatskih prizadevanj predlagale 60-dnevno začasno premirje, ki bi vključevalo izpustitev polovice talcev v zameno za palestinske zapornike in posmrtne ostanke. Nadaljnje izpustitve bi sledile, če bi strani dosegle trajen dogovor o prekinitvi ognja. Hamas vztraja, da bo sprejel dogovor le, če bo ta pomenil tudi konec izraelske vojaške prisotnosti v Gazi.
Izraelske oblasti so v nedeljo znova ukazale evakuacijo prebivalcev severnega dela Gaze, kar nakazuje morebitno novo zaostritev spopadov. Po podatkih palestinske strani se Hamas kljub naporom posrednikov ne želi odpovedati oboroženemu boju.
V napadu 7. oktobra 2023 je bilo po izraelskih navedbah ubitih približno 1200 ljudi, ugrabljenih pa 251, od katerih jih je večina odpeljanih v Gazo.
Po ocenah ministrstva za zdravje v Gazi, ki je pod poveljstvom Hamasa je v izraelskih vojaških operacijah od začetka konflikta umrlo več kot 56.000 ljudi, skoraj celotno prebivalstvo Gaze – približno 2,3 milijona ljudi – pa je bilo prisiljeno v razselitev. Humanitarne organizacije opozarjajo na izredno krizo v enklavi, kjer so razmere zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin, zdravstvene oskrbe in varnosti vse bolj nevzdržne.
Foto: president.gov.ua/Wikimedia Commons
