Izraelski premier Benjamin Netanjahu se sooča s kritikami nekaterih desnih članov svoje koalicije, saj je v Združenih narodih podprl formulacijo, ki naj bi nakazovala možnost poti do palestinske državnosti. Izjava je naletela na ostre odzive v delu vlade, ki zahteva jasno nasprotovanje kakršni koli obliki neodvisne palestinske države.
ZDA, pomembna zaveznica Izraela, in več držav z večinsko muslimanskim prebivalstvom so namreč podprle osnutek resolucije Varnostnega sveta ZN. Ta se nanaša na mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo, v katerem je med drugim predvidena demilitarizacija območja in postopna obnova civilne uprave.
Dva dni po začetku razprav v Varnostnem svetu ZN je Netanjahu sporočil, da stališče vlade ostaja nespremenjeno, navaja Reuters. Kot je poudaril, Izrael “ne sprejema rešitve palestinske države na svojem ozemlj” in da bo Gaza po koncu konflikta ostala brez oboroženih frakcij. Dodal je, da ne potrebuje “predavanj od nikogar”, ko gre za varnost Izraela in izraelsko suverenost.
Del desnih koalicijskih partnerjev se je na omenjeno podporo resoluciji odzval z grožnjami. Ministri iz njihovega tabora so Netanjahuja pozvali, naj javno zavrne kakršno koli možnost palestinske neodvisnosti. Eden izmed njih je opozoril, da bi morebitna nadaljnja podpora takim pobudam lahko pomenila tudi njegov izstop iz koalicije.
Razpad vladnega zavezništva bi lahko imel politične posledice pred prihodnjimi volitvami, ki morajo biti do oktobra 2026.
Trumpov načrt kot nova osnova za pogajanja
Predlog ZN, ki povzema Trumpov načrt, predvideva začasno upravno telo, pristojno za obnovo Gaze po dveh letih intenzivnega konflikta med Izraelom in Hamasom. V dokumentu je med drugim zapisano, da bi lahko reformirane palestinske oblasti izpolnjevale pogoje za »verodostojno pot do samoodločbe«, kar je sprožilo ugovore na izraelski desnici.
Netanjahu je načrt podprl med nedavnim obiskom v ZDA, vendar doslej ni podrobneje komentiral vprašanja palestinske državnosti. Ministri za obrambo in zunanje zadeve so medtem na družbenih omrežjih objavili lastna stališča, v katerih se prav tako opredeljujejo proti tovrstni ureditvi.
Izrael je v zadnjih mesecih kritičen do odločitev nekaterih evropskih držav, ki so priznale palestinsko državo. Premier je septembra napovedal, da se bo na to odzval, a konkretnih diplomatskih korakov ni bilo.
Vlada se spopada s posledicami vojne v Gazi, ki se je začela po napadu Hamasa 7. oktobra 2023. Po podatkih izraelskih oblasti je bilo tedaj ubitih približno 1.200 ljudi, lokalne zdravstvene ustanove v Gazi pa poročajo o več deset tisoč žrtvah v nadaljnjih spopadih.
Premirje, doseženo 10. oktobra letos posredovanjem ZDA, sicer ostaja v veljavi, a na območju še naprej prihaja do občasnih izbruhov nasilja.
Foto: Kobi Gideon / Israeli Government Press Office / Flickr
